Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (7.701-7.725)



  1.      briozój  in bríozoj -a m (ọ̑; ) nav. mn., zool. maločlenar, ki živi, prirasel na dno, zlasti v morju; mahovnjak
  2.      brísa  -e ž () redko lahen morski veter
  3.      brisáč  -a m (á) redko brisalec: motorček za brisače stekla
  4.      brisáča  -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača
  5.      brisálec  -lca [c in lc] m () nav. mn. priprava za brisanje avtomobilskih stekel: vključiti brisalce; pnevmatični brisalci; stikala za brisalce stekla
  6.      brisálen  -lna -o prid. () ki je za brisanje: brisalna cunja ♦ elektr. brisalna glava del magnetofona, ki briše prejšnji magnetni zapis na traku
  7.      brisálka  -e [k] ž () 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko
  8.      brísanje  -a s (í) glagolnik od brisati: brisanje posode / brisanje dolgov
  9.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
  10.      brísavica  -e ž () zastar. veter, sapa: hladna brisavica pihlja od planin
  11.      bríški  -a -o prid. () nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje; briška rebula
  12.      británski  -a -o prid. () nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
  13.      bríti  bríjem nedov., brìl in bríl (í ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
  14.      brítje  -a s () glagolnik od briti: britje mu dela težave; milo za britje
  15.      brívec  -vca m () kdor se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: učiti se za brivca / na tej cesti so kar trije brivci / iti k brivcu
  16.      brívka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las: danes me je brila brivka, ne brivec
  17.      brívnica  -e ž () prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico
  18.      brizánca  -e ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: brizanca dinamita
  19.      brizántnost  -i ž () teh. lastnost, značilnost brizantnega: dinamit ima veliko brizantnost
  20.      brízg  -a m () hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk
  21.      brizgálka  -e [tudi k] ž () 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
  22.      brízganje  -a s () glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom
  23.      brízgati  -am nedov. () 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
  24.      brízgniti  -em dov.) 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
  25.      brížnost  -i ž (í) knjiž. skrbnost, prizadevnost: vsa njena brižnost je brez uspeha; z vso potrebno brižnostjo se je lotil dela

   7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA