Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (7.076-7.100)



  1.      bízniški  -a -o prid. () slabš. nanašajoč se na biznis: bizniški vpliv ameriških razmer
  2.      blebèt  -éta m ( ẹ́) slabš. nespametno, nepremišljeno govorjenje: ženski blebet / nerazumljiv bolezenski blebet
  3.      blebetáč  -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač
  4.      blebetánje  -a s () glagolnik od blebetati: ne morem prenašati njegovega blebetanja; neslano blebetanje / otrokovo blebetanje
  5.      blebetáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) 1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede
  6.      blebetàv  -áva -o prid. ( á) slabš. ki (rad) blebeta: blebetav človek / blebetavo dete
  7.      blebetávec  -vca m () slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: nepremišljen blebetavec
  8.      blebetávost  -i ž (á) slabš. lastnost blebetavega človeka: njena blebetavost mu preseda
  9.      blebetúlja  -e ž (ú) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori, zlasti ženska: stara blebetulja
  10.      blečáti  -ím nedov., bléči in blêči; bléčal in blêčal (áí) lov. v stiski ali strahu se oglašati: srna bleči
  11.      bléd  -a -o tudiprid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
  12.      bledênje  -a s (é) glagolnik od bledeti: bledenje kože
  13.      bledênje  tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
  14.      bledéti  -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
  15.      blédež  -a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
  16.      bledíca  -e ž (í) bleda barva (polti): bledica mu pokriva obraz; rahla bledica; sumljiva, smrtna bledica; bledica lic / pooseb., slabš. Nickova hči, kako ji je že ime, tej bledici? (J. Galsworthy - O. Župančič)agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin; kloroza
  17.      bledíčen  -čna -o prid. () 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
  18.      bledíčnost  -i ž () nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost
  19.      bledíkav  -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo
  20.      bledíti  -ím nedov., blédi tudi blêdi ( í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
  21.      bledo... 2 prvi del zloženk, kakor bledomoder, bledordeč, bledorožnat, bledorumenkast, bledozelen, bledozlat ipd., gl. bled
  22.      bledôba  -e ž (ó) raba peša bledica: mrtvaška bledoba mu je pokrila obraz
  23.      bledolíčnik  -a m () ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike
  24.      bledóst  in blédost -i ž (ọ̑; ẹ́) bleda barva (polti): bledost ji je izginila z obraza; smrtna bledost; bledost lic
  25.      bledôta  -e ž (ó) knjiž. bledica, bledost: bledota ji ni izginila z obraza; mrtvaška bledota

   6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA