Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (6.951-6.975)



  1.      bibliotéka  -e ž (ẹ̑) 1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka // prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka 2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela
  2.      bíca 2 -e ž () nar. severozahodno ovca: zapazil je ujedo, ki je napadla bico
  3.      bícek  -cka m () nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati
  4.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj
  5.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  6.      bicíkel  -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom
  7.      biciklíst  -a m () 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)
  8.      biciklízem  -zma m () 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
  9.      bícka  -e ž () nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
  10.      bíč 1 in bìč bíča m ( í; í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadlogamuz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
  11.      bíčanje  -a s () glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
  12.      bíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
  13.      bíček 3 -čka m () redko mlad bik; bikec: podivjan biček
  14.      bíčevje  -a s () skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja
  15.      bíčje  -a s () skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
  16.      bíčkar  -ja m () nav. mn., bot., zool. enoceličarji, ki se gibljejo z bičkom, Flagellata: delitev bičkarjev
  17.      bíčnat  -a -o prid. () ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički
  18.      bienále  -a m () vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala
  19.      bienálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na bienale: bienalna prireditev / v bienalnem zaporedju naj bi si sledila opera in balet
  20.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  21.      bífokálen  -lna -o prid. (-) fiz. ki ima dve gorišči: bifokalna stekla naočnikov
  22.      bífora  -e ž () um. okenska odprtina, razdeljena s stebričkom na dva dela: romanska hiša z biforami
  23.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  24.      bíkarbonát  -a m (-) kem. kisla sol ogljikove kisline; hidrogenkarbonat: amonijev, kalcijev bikarbonat; natrijev bikarbonat
  25.      bíkec  -kca m () 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina)

   6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA