Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (6.426-6.450)


  1.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
  2.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
  3.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo ♪
  4.      avstríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani ♪
  5.      ávstro-  prvi del zvez (ȃ) nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
  6.      avstro...  ali ávstro... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrofil, avstrofob 2. nanašajoč se na staro Avstrijo: avstroslavist, avstroslavizem ♪
  7.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
  8.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  9.      ávstroógrski  -a -o prid. (ȃ-ọ̄) nanašajoč se na Avstro-Ogrsko: razpad avstroogrske monarhije ♪
  10.      ávša  -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo ♪
  11.      avt  in out -a [áu̯t] m (ȃ) šport. prostor za mejno črto igrišča: žoga je padla v avt; metanje iz avta / žarg. sodnik je zapiskal avt s piskom naznanil, da je žoga padla v ta prostor ♪
  12.      avténtičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
  13.      avténtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
  14.      avto... 2 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
  15.      ávtobiográfičnost  -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost ♪
  16.      ávtobiografíja  -e ž (ȃ-ȋ) popis lastnega življenja, lastni življenjepis: napisal je avtobiografijo; zanimiva avtobiografija; odlomek iz avtobiografije ♪
  17.      ávtobus  -a m (ȃ) avtomobil za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: avtobus vozi vsako uro; zamuditi avtobus; kdaj odpelje zadnji avtobus proti mestu; izletniški, lokalni avtobus; avtobus mestnega prometa; voznik avtobusa / šolski avtobus za prevoz učencev v šolo; tirni avtobus motorni vlak, ki obstaja iz enega vagona ♪
  18.      ávtocenzúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
  19.      avtodafé  -ja m (ẹ̑) v času inkvizicije javno sežiganje krivovercev in krivoverskih knjig: trepetati pred avtodafejem; avtodafe na mestnem trgu; pren. knjiga je doživela avtodafe ♪
  20.      ávtodidákt  -a m (ȃ-ȃ) knjiž. kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol; samouk: skladateljski avtodidakt; avtodidakt v slikarstvu ♪
  21.      ávtofurgón  -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon ♪
  22.      avtogén  -a -o prid. (ẹ̑) redko samoroden, samonikel: avtogeni in umetni pojavi ◊ teh. avtogeno rezanje; avtogeno varjenje varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku, plamensko varjenje ♪
  23.      ávtogír  tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila ♪
  24.      avtográf  -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
  25.      avtografírati  -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko ♪

   6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA