Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (6.376-6.400)



  1.      àtonálnost  -i ž (-) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza
  2.      àtóničen  -čna -o prid. (-ọ́) lingv. ki je brez naglasa; breznaglasen: atonična beseda
  3.      atoníja  -e ž () med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca
  4.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija
  5.      atraktíven  -vna -o prid. () ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport
  6.      atraktívnost  -i ž () značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti
  7.      atrápa  -e ž () imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje
  8.      atribút  -a m () 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek
  9.      atributíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na atribut: atributivni pojavi / atributivni stavek prilastkov stavek
  10.      atropín  -a m () farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči
  11.      áudi  -ja [adi] m () tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev
  12.      aváns  -a m () ekon. akontacija: investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans
  13.      avansíranje  -a s () glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del
  14.      avansírati  -am dov. in nedov. () ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala
  15.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  16.      avantgárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi
  17.      avantgardíst  -a m () kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist
  18.      avantgardízem  -zma m () avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji
  19.      avantgárdnost  -i ž () lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost
  20.      avantúra  -e ž () nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov
  21.      avanturíst  -a m () kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist
  22.      avanturízem  -zma m () nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem
  23.      avanzíranje  -a s () glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi
  24.      avanzírati  -am dov. in nedov. () zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca
  25.      ávba  -e ž () etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo

   6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA