Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.951-5.975)



  1.      alternírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e: mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
  2.      altístka  -e ž () ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka
  3.      altokúmulus  -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi () meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
  4.      altostrátus  -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi () meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
  5.      áltovski  -a -o prid. () nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija ◊ muz. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
  6.      aludírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere; ne vem, na koga aludira s tem
  7.      alumínij  -a m (í) lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
  8.      aluviálen  -lna -o prid. () geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast
  9.      alúvij  -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe
  10.      amalgamíranje  -a s () glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje ◊ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
  11.      amalgamírati  -am nedov. in dov. () kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo amalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
  12.      amandmá  -ja m () dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
  13.      amanuénsis  -a [-nz-] m (ẹ̑) nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
  14.      amatêr  -ja m () kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje // slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
  15.      amaterízem  -zma m () ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma
  16.      amatêrka  -e ž () ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka
  17.      amatêrstvo  -a s () ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
  18.      amazónka  in amacónka -e ž (ọ̑) 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
  19.      ambasáda  -e ž () najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
  20.      ambasádor  -ja m () najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
  21.      ambícija  -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo
  22.      ambicióznež  -a m (ọ̑) nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
  23.      ambicióznost  -i ž (ọ̑) lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost; zdrava ambicioznost mladine
  24.      ambiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
  25.      ambivaléntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja

   5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026 6.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA