Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.876-5.900)


  1.      akumulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo // ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital akumulíran -a -o: sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega ♪
  2.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši ♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši ♪
  3.      akústičnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane ♪
  4.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko ♪
  5.      akút  -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija ♪
  6.      akutírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik ♪
  7.      akútnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni ♪
  8.      ákuzativ  -a m (ȃ) lingv. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala ♪
  9.      akvadúkt  -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov ♪
  10.      akvalúnga  -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo ♪
  11.      akvamarín  -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom ♪
  12.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike ♪
  13.      akvatínta  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
  14.      akvizitêr  -ja m (ȇ) kdor zbira naročnike, predplačnike: vsiljiv akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke ♪
  15.      álba  -e ž (ȃ) rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo ♪
  16.      álbatros  -a m (ȃ) zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros; orjaški albatrosi ♪
  17.      albíno  -a m (ȋ) biol. albin: delati poskuse na albinih; neskl. pril.: albino postrv ♪
  18.      álbum  -a m (ȃ) 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album ♪
  19.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike ♪
  20.      alegóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela ♪
  21.      alegóričnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame ♪
  22.      alegórika  -e ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika ♪
  23.      álfa  -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  24.      alfabét  -a m (ẹ̑) ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet ♪
  25.      alfabetíranje  -a s (ȋ) glagolnik od alfabetirati ♪

   5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA