Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (5.526-5.550)
- zlatopér -a -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki ima zlato rumeno perje: zlatopera ptica ♪
- zlátoporočênec -nca m (ā-é) nav. dv. in mn. kdor praznuje petdesetletnico poroke: čestitati zlatoporočencema ♪
- zlatorítka -e ž (ȋ) zool. bel metulj z zlato rjavim zadkom, katerega v skupinah živeče gosenice uničujejo liste zlasti sadnega drevja, Euproctis chrysorrhoea: zlatoritke in gobarji ♪
- zlatoróg -a m (ọ̑) po ljudskem verovanju kozorog z zlatimi rogovi, ki živi visoko v gorah: zgodbe o zlatorogu / pesnitev Zlatorog ♪
- zlatoróg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) v pravljicah ki ima zlate rogove: zlatorog kozel ♪
- zlatorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima zlato rumeno runo: žrtvovati Perunu zlatoruna jagnjeta ♪
- zlatoslédec -dca m (ẹ̑) knjiž. iskalec zlata: zlatosledci na Aljaski ♪
- zlatotôpen -pna -o prid. (ó) ki topi zlato: zlatotopna snov ♪
- zlatotópka -e ž (ọ̑) kem. zmes solne in solitrne kisline, ki topi zlato: preizkusiti zlato z zlatotopko ♪
- zlatoúst -a m (ȗ) ekspr. kdor modro, pametno govori: ubogati nasvete zlatousta; iron. ne nasedaj takšnim zlatoustom ♪
- zlatóvčica -e ž (ọ́) zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus: gojiti zlatovčice v hladni in čisti vodi / jezerska zlatovčica ♪
- zlatovránka -e ž (ȃ) zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke ♪
- zlatozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. ki ima zlat zob, zlate zobe: zlatozob moški ♪
- zlatožáren -rna -o prid. (ā) knjiž. ki ima zlat žar: zlatožarno sonce ♪
- zloglásen -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno ♪
- zloglásnež -a m (ȃ) ekspr. zloglasen človek: izogibati se zloglasnežev ♪
- zmagosláven -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv ● knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana ◊ rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil ♪
- zmagosláviti -im nedov. in dov. (á ȃ) zastar. slaviti, praznovati zmago: zmagovalci so zmagoslavili; hrupno zmagoslaviti / vnaprej vem, kdo bo zmagoslavil zmagal; zmagoslaviti nad sovražnikom premagati ga ♪
- zmagoslávje -a s (ȃ) 1. veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: prevzelo ga je zmagoslavje; pogled je izdajal zmagoslavje; občutek zmagoslavja / z zmagoslavjem pokazati dovoljenje 2. ekspr. zmaga: praznovati, pričakovati zmagoslavje / zmagoslavje sodobne tehnologije ∙ publ. napredno gibanje je slavilo zmagoslavje zmagalo ♪
- zmajeglàv -áva m (ȁ á) zool. užitna morska riba s strupenimi bodicami; bodika: ujeti zmajeglava ♪
- zmála prisl. (ȃ) knjiž., redko od malega, od otroških let: zmala je tako navajen ♪
- zmálati -am dov. (ȃ) nižje pog. poslikati: zmalati cerkev zmálan -a -o: lepo zmalana kapela ♪
- zmláda prisl. (ȃ) knjiž. 1. v mladosti: zmlada sta rada plesala; to je bilo v njem že zmlada 2. od mladosti: tako so zmlada navajeni; rad jo ima že zmlada ♪
- zmladléta prisl. (ẹ́) nar. štajersko spomladi: sejati zmladleta; lani zmladleta ♪
- zmladlétje -a s (ẹ̑) nar. štajersko pomlad: bliža se zmladletje / vrnil se bom na zmladletje ♪
5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626