Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.451-5.475)


  1.      zgódnjepomladánski  -a -o prid. (ọ̄-á) nanašajoč se na zgodnjo pomlad: hladno zgodnjepomladansko jutro / nedeljski zgodnjepomladanski izlet ♪
  2.      zgódnjepomláden  -dna -o prid. (ọ̄-ȃ) nanašajoč se na zgodnjo pomlad: svež zgodnjepomladni dan / zgodnjepomladno sonce ♪
  3.      zíbela  in zibéla -e ž (ȋ; ẹ̑) nar. zibelka: mati se je sklonila nad zibelo ♪
  4.      zijála  -e ž (ā) nar. zahodno dekle: všeč mu je njegova zijala ♪
  5.      zijálast  -a -o prid. (á) 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijalasti otroci; bil je precej zijalast / zijalast obraz / kot psovka kam pa gledaš, zijalo zijalasto 2. ekspr. ki zija, se ne prilega več: zijalaste klešče; zijalasta vrata zijálasto prisl.: zijalasto se razgledovati ♪
  6.      zlačniti  gl. izlačniti ♪
  7.      zlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj zlaga: dela kot zlagalec lesa / zlagalec opeke / zlagalec cerkvenih pesmi ♪
  8.      zlagálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zlaganje: zlagalna hitrost, norma / zlagalni stroj ♪
  9.      zlagalíšče  -a s (í) kraj, prostor za zlaganje česa: urediti zlagališče; prevzeti hlode na zlagališču; skladišče in zlagališče ♪
  10.      zlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zlagalec: dela kot zlagalka nogavic ♪
  11.      zláganje  -a s (ȃ) glagolnik od zlagati: zlaganje perila / končati zlaganje desk; križno zlaganje vreč / navodilo za zlaganje škatel / zlaganje pesmi / zlaganje samostalnikov ♪
  12.      zlagánost  -i ž (á) lastnost, značilnost zlaganega: očitali so mu zlaganost; boriti se proti zlaganosti družbe ♪
  13.      zlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima manjšo površino: razgrinjati rjuhe in jih spet zlagati; natančno, površno zlagati perilo / zlagati padalo 2. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: delavci zlagajo deske; zlagati navzkriž; počasi, skrbno zlagati / zlagati snope na kup; zlagati puške v piramide; zlagati v skladovnico // na tak način delati: zlagati kamnito ograjo; zlagati stolp iz kock 3. s prislovnim določilom s prelaganjem delati, da pride kaj kam, od kod: zlagati zvezke iz torbe, na mizo; zlagati vreče s tovornjaka 4. dajati travo, snope med late kozolca: mož je zlagal, žena pa je podajala / zlagati snope v kozolec 5. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: zlagati opere / zlagati lepe melodije // ustvarjati, pisati sploh: zlagati verze / star. zlagati slavnostni govor sestavljati, pisati ● star. ne znam zlagati besed tako kot vi govoriti, pisati; star. zlagati zemljišča komasirati; star. vse življenje se trudim in zlagam varčujem ◊ etn. zlagati snope v nasad; les. zlagati deske v škarje; lingv. zlagati delati besede z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom; lit. zlagati ode zlágati se star. ujemati se: barve se zlagajo / pijači se ne zlagata se ne moreta mešati, piti skupaj / take misli se slabo zlagajo z veselim razpoloženjem / moji nazori se ne zlagajo z njegovimi / z ženinimi starši se dobro zlaga / popolnoma se zlagam s teboj soglašam, se strinjam zlagáje: zlagaje pesem, je mislil nanjo; prim. izlagati ♪
  14.      zlagáti se  zlážem se dov. (á á) zavestno izjaviti, reči kaj neresničnega z namenom zavesti v zmoto: nisem se zlagal; zlagal se ji je, da ga ni bilo doma; rad se zlaže; ekspr. debelo, nesramno se zlagati // ekspr. reči, povedati kaj, kar ne ustreza resnici: kaj se ti je spet zlagal / časopisi se niso zlagali zlagán -a -o 1. deležnik od zlagati se: ta zgodba ni zlagana; zlagano sporočilo 2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam: zlagana morala / njena črnina je zlagana // ki v resnici ni tak, kot se kaže: zlagan človek / pokazati svojo zlagano podobo // ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi: zlagan napredek / njen strah je bil zlagan; zlagana veselost; prisl.: zlagano prijazen ♪
  15.      zlágoma  prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu 2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi ♪
  16.      zláhka  prisl. (ȃ) 1. izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora; z lahkoto: zlahka dvigovati, nositi kaj; zlahka premagati nasprotnike / zlahka vse doseže / ne daj se tako zlahka pregovoriti / vozilo se zlahka premika po kopnem in v vodi ∙ tega ni tako zlahka razumela to je težko razumela 2. izraža, da se v ravnanju, odločitvah premalo misli na mogoče posledice: vse jemlje preveč zlahka; zlahka obljublja, a se ne drži obljub ♪
  17.      zláhkoma  prisl. (ȃ) star. z lahkoto, zlahka: zlahkoma dobiti, najti, pozabiti; zlahkoma se prilagodi razmeram / preveč zlahkoma obljubljaš ♪
  18.      zlahkôtiti  -im dov. (ó ȏ) nar. olajšati: zlahkotiti komu življenje / zlahkotiti si delo s stroji ♪
  19.      zlájdrati se  -am se dov. (ȃ) pog., slabš. postati vlačuga; zvlačugati se: dekle se je zlajdralo ♪
  20.      zlájnati  -am dov. (ȃ) slabš. enolično, brez poudarkov povedati naučeno besedilo: učenec je zlajnal pesem zlájnan -a -o: zlajnano besedilo ∙ slabš. ta popevka je preveč zlajnana nezanimiva zaradi ponavljanja ♪
  21.      zlájšati  -am dov. (ȃ) star. olajšati: zlajšati komu bolečine, trpljenje; zlajšati si usodo / zlajšati pot; zlajšati si delo / zlajšati voz z odstranitvijo tovora ∙ star. odkrit pogovor mu je zlajšal srce zmanjšal duševno bolečino ♪
  22.      zlajševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. olajševati: zlajševati komu bolečine, trpljenje ♪
  23.      zlakati  gl. izlakati ♪
  24.      zlakotiti  ipd. gl. izlakotiti ipd. ♪
  25.      zlámati  -am in -ljem dov. (ȃ) nar. zlomiti: zlamati palico zláman -a -o: zlamana deska ∙ nar. domov je prišel čisto zlaman zelo utrujen ♪

   5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA