Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.426-5.450)



  1.      zažvepti  -ám dov.) agr. razkužiti z žveplovim dimom: zažveplati shrambo, sode
  2.      zbalansíranje  tudi izbalansíranje in zbalancíranje tudi izbalancíranje -a s () glagolnik od zbalansirati: zbalansiranje krmilne naprave
  3.      zbalansírati  -am tudi izbalansírati -am in zbalancírati -am tudi izbalancírati -am dov. () 1. spraviti v ravnotežje: zbalansirati jadrnico / zbalansirati krmilno napravo 2. ekspr. loveč ravnotežje prinesti: srečno je zbalansiral poln pladenj na mizo zbalansíran tudi izbalansíran in zbalancíran tudi izbalancíran -a -o: zbalansirano krmilo
  4.      zbtiti  -im dov. (á ā) star. umazati z blatom: zblatiti sobo; zblatiti si čevlje
  5.      zblaznéti  -ím dov. (é í) 1. postati blazen: v zaporu je zblaznel; od strahu je skoraj zblaznela; mislil je, da bo zblaznel, tako mu je bilo hudo / ekspr. ko je to slišal, je čisto zblaznel 2. ekspr. začeti se zelo hitro, neenakomerno premikati: merilni aparati so zblazneli zblaznèl in zblaznél -éla -o: zblaznel človek; zblaznel od bolečine
  6.      zbzniti  -im dov.) knjiž. spraviti v veliko zmedenost, v zmoto: s svojim govorjenjem ga je zblaznil
  7.      zdeklamírati  -am tudi izdeklamírati -am dov. () 1. umetniško podati (pesniški) tekst na pamet: zdeklamirati pesem; zdeklamiral je samo prvo kitico / ko je zdeklamiral, se je priklonil 2. ekspr. hitro in tekoče povedati: zdeklamiral je svoj življenjepis
  8.      zdéla  -e ž (ẹ̑) nar. skodela: lončena zdela
  9.      zdélanost  -i ž (ẹ̑) stanje zdelanega človeka: zaradi zdelanosti ni mogel hoditi; živčna zdelanost
  10.      zdélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ekspr. izčrpati, oslabiti: bolezen, vročina človeka zdela; lakota ga je zdelala / pot na vrh ga je zelo zdelala utrudila; brezoseb. zdelalo jo je, da se je kar sesedla / taki napori zdelajo živce 2. ekspr. natepsti, pretepsti: napadli so ga in ga hudo zdelali; tako so ga zdelali, da še glasu ni dal od sebe 3. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritiki so ga zdelali in občinstvo odklonilo; zdelali so ga v časopisu 4. ekspr. poškodovati, uničiti: nalivi so zdelali cesto; suša, toča zdela žito; knjigo je grdo zdelal // zdrgniti, zguliti: hlače je tako zdelal, da niso več za rabo 5. uspešno končati šolanje, študij: peti razred je zdelal z odličnim uspehom; komaj je zdelal ● pog., ekspr. liter ga bova še zdelala popila; ekspr. zdelati nasprotnika pri šahu premagati ga z veliko premočjo; ekspr. dolgo pot sva zdelala v enem dnevu opravila, prehodila; star. poti v hrib ne zdelam več ne zmorem; ekspr. zlahka je zdelal zadnje metre previsa preplezal zdélati se ekspr. z delom se izčrpati, oslabeti: delal je za dva, zato ni čudno, da se je zdelal; zdelati se na kmetiji, v rudniku; v nekaj letih se je čisto zdelal / konji so se pri oranju zdelali zelo utrudili zdélan -a -o: čevlji so zdelani; zdelan od bolezni, mraza, naporov; tako je zdelan, da še zaspati ne more; imeti zdelane roke; knjige so že precej zdelane; prim. izdelati
  11.      zdevati  -am nedov. () ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: bolezen, mrzlica, vročina ga zdelava; žalost jo je zdelavala 2. tepsti, pretepati: zagnal se je med fante in jih začel zdelavati; zdelaval ga je po glavi ● star. gosenice zdelavajo zelje obžirajo, uničujejo; ekspr. strmino so težko zdelavali premagovali; ekspr. na potovanju ga je hudo zdelavalo je bil (večkrat) zelo utrujen, izčrpan
  12.      zdôlaj  prisl. (ó) pog. spodaj: zgoraj sije sonce, zdolaj je pa še megla; ostala je zdolaj / globoko zdolaj / s prislovnim določilom kraja: zdolaj na cesti se je zgodila nesreča; zdolaj v kleti dela; tam zdolaj tečejo / prišli so od zdolaj; zaradi meglice od zdolaj niso videli vrha
  13.      zdravílar  -ja m () knjiž. kdor pridobiva, pripravlja zdravila, navadno iz zdravilnih zelišč: iskati pomoč pri zdravilarjih
  14.      zdravílarstvo  -a s () knjiž. pridobivanje, pripravljanje zdravil, navadno iz zdravilnih zelišč: zdravilarstvo in padarstvo
  15.      zdríblati  -am dov. () žarg., šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigrati: zdriblal je več nasprotnikov in dal gol
  16.      zemlječen  -čna -o prid.) knjiž. ki hlepi po zemlji: zemljelačen vladar
  17.      zêmljelastníški  -a -o prid. (é-) nanašajoč se na lastnike zemlje ali lastništvo nad zemljo: zemljelastniško gospodarjenje / fevdalni zemljelastniški odnosi
  18.      zemljíškolastnínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zemljiško lastnino: zemljiškolastninski odnosi / zemljiškolastninsko razslojevanje prebivalstva
  19.      zgladiti  ipd. gl. izgladiti ipd.
  20.      zglasíti se  -ím se, in zglasíti se in zgsiti se -im se dov., zgsil se ( í; á) 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: dobil je sporočilo, naj se zglasi na občini; zglasiti se pri direktorju, v tajništvu / zglasite se v kadrovskem oddelku osebno ali pismeno v desetih dneh / v treh dneh se mora zglasiti na delo 2. priti kam, navadno z določenim namenom: če boš kaj potreboval, se kar zglasi; mimogrede se je zglasil pri bratu; zglasite se lahko vsak dan popoldne // redko oglasiti se, javiti se: zglasil se jim je z razglednico 3. star. prijaviti se, priglasiti se: zglasiti se k izpitu / zglasiti se za besedo ● zastar. takoj mu je zglasil novico povedal, sporočil; zastar. zglasiti se s pesmijo zapeti
  21.      zgšati se  -am se nedov. (á) 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: zglašati se na občini ob določenem času 2. prihajati kam, navadno z določenim namenom: na samotnih kmetijah se niso radi zglašali // redko oglašati se, javljati se: le poredko se zglaša s kako razglednico
  22.      zgven  -vna -o prid. () nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavojur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa
  23.      zgvje  -a s () 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnik je imel znožje višje od zglavja / posedeti ob babičinem zglavju 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati zglavje; položiti knjigo pod zglavje; mehko, nizko zglavje / zglavje si je naredil iz jopiča; podložiti si roke za zglavje ● knjiž. zglavje njive, vinograda zgornji del
  24.      zgvnica  -e ž () blazina (za pod glavo): pernate zglavnice
  25.      zgvnik  -a m () 1. blazina (za pod glavo): zrahljati zglavnik; inlet za zglavnike 2. nar. večje poleno, panj: v peči je gorel zglavnik

   5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA