Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.151-5.175)



  1.      vesr  tudi vêslar -ja m (á; ) veslač: veslar je prenehal veslati
  2.      veslaríca  tudi vêslarica -e ž (í; ) veslačica: čoln z veslarico
  3.      vesriti  -im nedov.) 1. ekspr. večkrat, pogosto veslati: veslariti po jezeru / veslari že več let 2. star. delati kot veslač; veslati: veslaril je za majhno plačo ● ekspr. zaradi lažje hoje je veslaril z rokami je delal dolge, nesunkovite gibe
  4.      vesrski  tudi vêslarski -a -o prid. (á; ) veslaški: veslarska klop / veslarsko društvo
  5.      vêslast  -a -o prid. (é) podoben veslu: veslaste noge morskih želv
  6.      vesški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na veslače: veslaška klop / veslaška pesem / veslaško društvo / veslaško prvenstvo
  7.      vesti  -ám nedov.) 1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama // delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji // gojiti veslanje, ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu 2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama 3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel 4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi 5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami vesje: veslaje so zavili v zaliv veslajóč -a -e: hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok
  8.      vesvec  -vca m () veslač: veslavec je stopil prvi iz čolna / trening veslavcev
  9.      vesvka  -e ž () veslačica: čoln veslavke je udaril ob pomol / športni uspehi veslavk
  10.      vestiburen  -rna -o prid. () nanašajoč se na vestibul: vestibularni prostor / vestibularni del notranjega ušesa / vestibularni aparat ravnotežni organ; vestibularni živec živec, ki povezuje čutne celice za ravnotežje v vestibulu in polkrožnih kanalih z možganskim središčem; ravnotežni živecmed. vestibularna avra avra z občutkom neravnotežja, omotičnosti
  11.      vgbljanje  -a s (á) glagolnik od vglabljati se: vglabljanje v študij
  12.      vgbljati se  -am se nedov. (á) knjiž. 1. širiti se v globino česa: plesen se vglablja v liste / pogled se vglablja sam vase 2. poglabljati se: vglabljati se v delo, študij
  13.      vijegvka  -e ž () zool. ptica sivo rjave barve s črnimi progami, ki preplašena vije z glavo, Jynx torquilla: detli in vijeglavke
  14.      vijóla  -e ž (ọ̑) zastar. vijolica: trobentice in vijole
  15.      la 1 -e ž () razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila
  16.      la 2 -e ž () mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila
  17.      vija  -e ž () v nekaterih arabskih državah višja upravna enota: razdeliti državo na vilaje; načelnik vilaje
  18.      vilajét  -a m (ẹ̑) v Turčiji, nekdaj višja upravna enota: bosanski vilajet ● knjiž., ekspr. koroški vilajet Koroška kot dežela, v kateri so Slovenci v podrejenem položaju
  19.      lar  -ja m () lov. jelen ali srnjak z vilastim rogovjem: šilar, vilar in šesterak
  20.      last  -a -o prid. (í) podoben vilam, orodju: vilaste veje ♦ lov. vilasto rogovje rogovje, ki ima na vsakem rogu po en odrastek lasto prisl.: vilasto razraslo deblo
  21.      vinkucija  -e ž (á) glagolnik od vinkulirati: vinkulacija hranilne knjižice / vinkulacija na geslo, z geslom
  22.      vióla  -e ž (ọ̑) muz. godalni instrument, ki ima od violine za kvinto nižji tonski obseg: zaigrati melodijo na violo; strune viole; skladba za violo / učiti, vaditi violo igranje tega instrumenta
  23.      vióla da gámba  vióle da gámba ž (ọ̑-) muz., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami: igrati violo da gamba
  24.      vióla d'amóre  vióle d'amóre ž (ọ̑-ọ̑) muz., nekdaj violi podobno glasbilo s štirimi strunami, na katere se igra, in štirimi sozvenečimi strunami: igrati violo d'amore
  25.      visokomolekuren  -rna -o prid. () kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine

   5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA