Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (50.804-50.828)


  1.      žmíkati  -am nedov. (ȋ) 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati // nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih ● star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije ♪
  2.      žmítek  -tka m (ȋ) nar. sesirjeno ali usirjeno mleko: žmitek pade na dno; premešati žmitek // sirnina, skuta: odcejati, ožemati žmitek / žmitek v obliki hlebca, krogle / pobrati žmitek, ki se je zgostil vrh lonca sladko skuto ♪
  3.      žmŕkati  -am nedov. (ŕ ȓ) nar. mežikati: luč ga je motila, zato je žmrkal / žmrkati z očmi ♪
  4.      žmúkelj  -klja m (ú) star. 1. sprimek, kepica: sprijeti se v žmukelj; žmuklji krvi, sluza; žmuklji v močniku / izpljunil je žmukelj žvečilnega tobaka 2. šop: žmukelj las; žmukelj trave ♪
  5.      žnáblo  -a s (á) nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla; brki nad žnablom ♪
  6.      žnídar  -ja m (ȋ) nižje pog. krojač: žnidar hlač, obleke še ni naredil ♪
  7.      žóga  -e ž (ọ̄) kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga // šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog ● žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; žarg., šport. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čimprej dobiti ◊ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem ♪
  8.      žóganje  -a s (ọ̄) glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami ♪
  9.      žógast  -a -o prid. (ọ̄) podoben žogi: žogasta oblika / ekspr. žogasta ženska zelo okrogla, debela ♪
  10.      žokálnik  tudi žókalnik -a [u̯n, prva oblika tudi ln] m (ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom ∙ mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo ♪
  11.      žólca  tudi žólica -e [u̯c] ž (ọ̑) polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave: jesti, rezati žolco; skleda žolce; trese se kot žolca / kuhati žolco // temu podobna snov: zvarek se je hitro strdil v žolco; iz mleka se je naredila zdrizasta žolca ♪
  12.      žólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava ♦ med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču 2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas // strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava žólčno prisl.: žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči ♪
  13.      žólčnost  -i [u̯č] ž (ọ̑) ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu // strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati ♪
  14.      žóld  -a [u̯d] m (ọ̑) zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakom ● star. dobivati majhen žold plačilo, plačo ♪
  15.      žólna  -e [u̯n] ž (ọ́) 1. ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu: žolna tolče, trka s kljunom; pije kot žolna zelo dosti, pogosto ♦ zool. črna žolna večja črna ptica z rdečo liso na glavi, Dryocopus martius; siva žolna pivka; zelena žolna zelena ptica s široko črno progo pod kljunom, Picus viridis 2. ekspr. kdor dosti, pogosto pije: on je prava žolna / kot psovka ti žolna pijana ♪
  16.      žolnír  -ja [u̯n] m (í) star. 1. vojak: žolnirji so zavzeli grad / iti k žolnirjem; vzeti koga v žolnirje / upor žolnirjev zaradi prenizke plače najemniških vojakov 2. inženir geodezije, zemljemerec: žolnir je izmeril zemljišče / rudniški žolnir // inženir sploh: načrt je naredil žolnir ♪
  17.      žólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑) star. rumen: žolt regratov cvet; žvepleno žolt; črno-žolta zastava / žolta barva / žolti cekini / žolta svetloba; žolto vino / žolt bolnikov obraz ● slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska žólto prisl.: žolto pobarvane stene / piše se narazen ali skupaj: žolto pikast ali žoltopikast; žolto rjav ♪
  18.      žoltéti  -ím [u̯t] nedov. (ẹ́ í) star. 1. rumeneti: klasje, listje žolti / koža mu je začela žolteti 2. rumeno se odražati, kazati: med skalami je žoltela trava ♪
  19.      žoltíca  -e [u̯t] ž (í) zastar. 1. zlatenica: zboleti za žoltico 2. strnad: v gozdu se oglaša žoltica ♪
  20.      žoltína  -e [u̯t] ž (í) star. rumenina: žoltina jesenskega listja / žoltina las ♪
  21.      žoltokljún  -a -o [u̯t] prid. (ȗ) star. rumenokljun: žoltokljun ptič ● star. žoltokljun fant mlad, neizkušen ♪
  22.      žoltovína  -e [u̯t] ž (í) bot. rastlina z golimi ali le po robu dlakavimi listi in rumenimi metuljastimi cveti v socvetjih; barvilna košeničica: z žoltovino porasel travnik ♪
  23.      žonglêrstvo  -a s (ȇ) žonglerska spretnost: obvladovati žonglerstvo / ukvarjati se z žonglerstvom; pren. miselno, retorično žonglerstvo ♪
  24.      žonglíranje  -a s (ȋ) glagolnik od žonglirati: spretno žongliranje s krožniki / žongliranje z ljudmi / žongliranje z besedami, s pojmi ♪
  25.      žónta  -e ž (ọ̑) nar. z vodo zalite skisane vinske tropine: kisati repo v žonti // tropine: iz žonte kuhati žganje / zabeliti žgance z žonto ● nar. piti žonto vino iz z vodo zalitih vinskih tropin ◊ gastr. slepa žonta maslovnik iz sladkega in kislega mleka, smetane in zakuhane moke ♪

   50.679 50.704 50.729 50.754 50.779 50.804 50.829 50.854 50.879 50.904  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA