Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.051-5.075)



  1.      ugšati  -am nedov. (á) uglaševati: uglašati instrumente
  2.      uglašênost  -i ž (é) lastnost, značilnost uglašenega: uglašenost klavirja / uglašenost barv na sliki / čustvena, notranja uglašenost; idejna uglašenost
  3.      uglaševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor uglašuje glasbene instrumente: uglaševalec klavirjev; dober uglaševalec
  4.      uglaševálen  -lna -o prid. () namenjen za uglaševanje: uglaševalna priprava ♦ muz. uglaševalni ključ priprava za uglaševanje klavirjev; uglaševalna piščalka intonančna piščalka
  5.      uglaševálnik  -a m () muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev: uglaševalnik trobilaelektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner
  6.      uglaševálo  -a s (á) elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner
  7.      uglaševánje  -a s () glagolnik od uglaševati: uglaševanje klavirja / uglaševanje stališč / uglaševanje televizijskega sprejemnika
  8.      uglaševáti  -újem nedov.) 1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino: uglaševati violino; uglaševati po posluhu, s pripravo 2. ekspr. delati, da je kaj skladno, ubrano: uglaševati barve // delati, da je kaj skladno, enotno: uglaševati želje posameznikov s skupnimi 3. teh. nastavljati, naravnavati: uglaševati televizijski sprejemnik ◊ elektr. nastavljati nihajne kroge sprejemnika na frekvenco oddajnika
  9.      uknjanje  -a s () glagolnik od uklanjati: uklanjanje drevja v vetru / uklanjanje glave / uklanjanje oblasti, sili; uklanjanje pred vodjo
  10.      uknjati  -am nedov. () 1. knjiž. upogibati, pripogibati: veter uklanja travo, veje / težko breme mu uklanja hrbet // sklanjati: uklanjati glavo / pri hoji skozi jamo so se morali pogosto uklanjati 2. dosegati, da se kdo vda, podredi: s silo uklanjati ljudi / uklanjati razum volji uknjati se 1. prenehavati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejemati voljo, zahteve drugega: popuščajo in se uklanjajo; uklanjati se avtoriteti / uklanjati se resnici / uklanjati se sili / uklanjati se navadam, okusu koga / ponosen duh se ne uklanja 2. zastar. priklanjati se, klanjati se: uklanjati se kralju; nizko, ponižno se uklanjati ● zastar. uklanjati se komu s poti umikati sefiz. svetloba, zvok se uklanja v bližini izvirov in ovir se ne širi premo
  11.      ukti  ukóljem dov., ukôlji ukoljíte (á ọ́) 1. ekspr. raniti a) z ugrizom: pes ga je uklal b) z nožem, rezilom: med pretepom ga je nekdo uklal / uklati z nožem 2. nar. pičiti: kača ga je uklala v roko / uklala ga je bolha ukti se izgubiti del žive teže zaradi odpadka pri klanju: kunci se zelo ukoljejo; tele se je uklalo za precej kilogramov
  12.      ukuléla  -e ž (ẹ̑) muz. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara: igrati na ukulelo; peti ob spremljavi ukulel
  13.      učniti  -im dov.) povzročiti občutek potrebe po jedi: svež zrak jih je ulačnil učniti se postati lačen: z delom, veslanjem se je zelo ulačnil
  14.      ukotiti  -im tudi ulakotíti -ím dov., ukotil tudi ulakótil (á ā; í) povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, dolga vožnja jih je ulakotila; studenčnica ga je dodobra ulakotila ukotiti se, tudi ulakotíti se postati lačen: na svežem zraku se otroci hitro ulakotijo
  15.      un  -a m () nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: četa ulanov
  16.      unec  -nca m () nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem: na čelu konjenice so bili ulanci
  17.      unka  -e ž () nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane: bil je oblečen v ulanko
  18.      unski  -a -o prid. () nanašajoč se na ulane: ulanski polk / ulanska kapa, suknja
  19.      unciála  -e ž () 1. zgod. grška in latinska pisava z enako visokimi zaokroženimi vélikimi črkami, ki se je uporabljala od 4. do 8. stoletja: rokopis je napisan v unciali 2. knjiž. vélika začetna črka, prevzeta iz te pisave: unciala na začetku vrstice
  20.      únilaterálen  -lna -o prid. (-) ênostránski: unilateralna obveznost, pogodba
  21.      úniporen  -rna -o prid. (-) elektr. ki ima en pol, enopolen: unipolarni tranzistor
  22.      uph  -áha m ( á) redko uplahnitev: uplah oteklin
  23.      uplahnélost  -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost
  24.      uplahnéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati po obsegu manjši: oteklina je uplahnela; pren., ekspr. sredstva za raziskovalno delo so uplahnela uplahnèl in uplahnél -éla -o: uplahnelo telo
  25.      uplahnítev  -tve ž () glagolnik od uplahniti: uplahnitev trebuha / uplahnitev življenjske moči

   4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA