Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (50.379-50.403)


  1.      zvézdnica  -e ž (ẹ̑) 1. zelo slavna igralka ali pevka: nastop priljubljene zvezdnice; zvezdnice in zvezdniki / filmska, gledališka zvezdnica 2. nar. zahodno planika: cvet zvezdnice ◊ vrtn. lončna rastlina z majhnimi, rumenimi cveti in velikimi, navadno rdečimi ali rumenimi ovršnimi listi, Euphorbia pulcherrima ♪
  2.      zvézdnik  -a m (ẹ̑) zelo slaven igralec ali pevec: postal je zvezdnik; v filmu nastopajo znani zvezdniki / filmski, gledališki, operni zvezdnik // publ. zelo slavna, znana oseba, ki deluje v kaki skupini, na kakem področju: v orkestru ni bilo zvezdnikov; zvezdnik nogometnega kluba / alpinistični, košarkarski, teniški zvezdnik ♪
  3.      zvezdoglèd  -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov ◊ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae ♪
  4.      zvézek  -zka m (ẹ̑) 1. skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona: zvezek ima štirideset listov; iztrgati list iz zvezka; pisati v zvezek; debel, tanek, velik zvezek / črtani ki ima črte, karirasti zvezek ki ima pravokotno se križajoče črte / fizikalni, matematični zvezek; notni zvezek ∙ žarg., šol. učitelj je popravil zvezke izdelke v njih ♦ šol. delovni zvezek knjiga, večji zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za vpisovanje rešitev, odgovorov 2. vsak od posameznih delov knjige, tiskanega dela: roman izhaja v zvezkih; pet zvezkov slovarja; končal je drugi zvezek spominov / pri navajanju vira Zbrano delo, 2. zvezek [zv.] / knjižna zbirka ima petdeset zvezkov knjig 3. star. sveženj: zvezek listin, pisem ♪
  5.      zvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na zvezo, federacijo: zvezna ureditev / zvezna država / zvezni davki; zvezni organi; zvezni zakon; zvezna skupščina, vlada / zvezni sekretar za zunanjo trgovino; Zvezni izvršni svet / v nekaterih državah zvezni kancler 2. ki kaj veže, povezuje: zvezni rovi; zvezna cesta Ljubljana—Celje // vézen: zvezni deli cevi / bil je zvezni člen med organizacijama 3. ki je, poteka brez presledkov, prekinitev: zvezno opazovanje, premikanje / zvezna črta, vrsta / stene in strop v rudniku morajo biti zvezni ◊ fiz. zvezni spekter spekter, v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja; mat. zvezna funkcija funkcija, katere graf je nepretrgan; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; zvezni kapetan, trener zvézno prisl.: razvoj poteka zvezno ♪
  6.      zvéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. črta, krivulja, ki veže dve točki: narisati zveznico med točkama / glavne prometne zveznice povezave ♪
  7.      zvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: sneg je zveznil streho; stara hiša se je zveznila zvéznjen -a -o: zveznjena streha ∙ redko zveznjena deska zvežena ♪
  8.      zvéznost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost zveznega: zveznost črte / trdnost in zveznost rudniških sten in stropov / zveznost funkcije ♪
  9.      zvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: zvezovati ujetnikom roke in noge; zvezovati z jermeni // z nameščanjem vrvi, verige okrog telesa, dela telesa koga delati, da se ne more gibati, premikati: moral je gledati, kako so zvezovali sina 2. s prepletanjem in zategnitvijo delati, da nastane iz dveh ali več kosov, stvari celota: zvezovati konce niti ♪
  10.      zvéžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, povzročiti, da je kaj vegasto, krivo: dež in veter sta zvežila deske; tla so se zvežila 2. narediti, povzročiti, da se kaj nepravilno, neurejeno nagne: vetrovi so zvežili kozolec; ograja se je od starosti zvežila / ekspr.: zvežiti ustnice; obraz se mu je zvežil zvéžen -a -o: zvežen plot; zvežena bajta; stara, zvežena vrata ♪
  11.      zvícati  -am dov. (ȋ) star. izmučiti, strpinčiti: moža je zvicala, da se mu je zmešalo zvícati se v krščanskem okolju s trpljenjem se očistiti v vicah: na onem svetu se bo zvical / zvicati se za svoja slaba dela zvícan -a -o: zvicane duše ♪
  12.      zviháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. močno vzvaloviti: zvihariti morje 2. zelo vznemiriti, razvneti: novica jih je zviharila / zvihariti domišljijo, srce ♪
  13.      zvíhati  -am dov. (í) narediti, da se del ob robu, koncu lokasto usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol: zvihati lase // redko zavihati: zvihati rokave ♪
  14.      zvihráti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec 2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj // hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo 4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi zvihrán -a -o: zvihran plašč; imeti zvihrano življenje; prim. izvihrati se ♪
  15.      zvijáča  -e ž (á) 1. dejanje, ravnanje, s katerim kdo z zavajanjem koga v zmoto skuša doseči svoj namen: nasesti zvijači; uporabiti zvijačo; dobiti, doseči, izvedeti, vzeti kaj z zvijačo; premagati koga z zvijačo; hudobna, podla zvijača; ženska zvijača / ekspr. biti poln zvijač / policijska, pravna zvijača / nastaviti komu zvijačo past 2. trik: naučil se je majhnih zvijač; pokazal je nekaj zvijač s palico / kuharske zvijače ♪
  16.      zvijáčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: lagati in zvijačiti / ne zvijači tako z njim ♪
  17.      zvijáčnost  -i ž (á) lastnost zvijačnega človeka: k temu je pripomogla njegova zvijačnost; doseči kaj z zvijačnostjo ♪
  18.      zvíjanje  -a s (í) glagolnik od zvijati: zvijanje papirja / zvijanje jadra / zvijanje cigarete / zvijanje kače / zvijanje deske, lesa ♪
  19.      zvíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zvijati list, odejo, papir / zvijati jadra; s prsti je zvijala rob predpasnika / zvijati nit, volno, trak; zvijati vrv v klobčič, osmico / zvijati (si) cigareto z zvijanjem delati 2. z vitjem delati primerno za določeno uporabo: zvijati šibe, srobot // z vitjem združevati: zvijati več niti skupaj 3. delati, povzročati, da deli česa pridejo v nenaravne položaje: vihar zvija veje dreves / petelin zvija vrat; žuželka zvija zadek; zvijati telo pri plesu / pog. krč ga zvija / brezoseb., ekspr. zvija ga od bolečin, smeha // kriviti: zvijati palico / ekspr. zvijati ustnice 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, ljubosumnost, radovednost ga zvija; skrb, strah ga zvija 5. ekspr. povzročati bolečine, težave: revmatizem ga zvija / brezoseb. po trebuhu, v trebuhu jo zvija ● ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; zastar. zvijati besedo, resnico prilagajati sebi v korist; star. sušec zvija rep ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme zvíjati se 1. premikati telo lokasto od namišljene vzdolžne osi: črv, gosenica se zvija; zvijati se kot jegulja / kača se zvija v svitek / zvijati se v porodnih krčih 2. s prislovnim določilom vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostirati se: pot se zvija med njivami; reka se zvija med bregovoma / stopnice se zvijajo navzgor / vrv se je zvijala po krovu 3. viti se: iz dimnika se zvija dim 4. prihajati v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja: deske se zaradi vročine zvijajo; v vlažnem prostoru so se platnice začele zvijati // prihajati v stanje, ko se kaj krivi okrog namišljene osi: oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati / lasje se ji lepo zvijajo ● ekspr. dežela se zvija v smrtnih krčih kmalu bo propadla; ekspr. poletje se zvija v zadnjih krčih mineva; solata se zvija v glave dela glave zvijáje: ležati zvijaje se na postelji; steza se zvijaje vzpenja zvijajóč -a -e: pogovarjal se je, zvijajoč si cigareto; zvijajoči se stebri dima; dežela, zvijajoča se v krčih; zvijajoča se kača, vrv; zvijajoče se telo ♪
  20.      zvírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se: stoj pokonci, kaj se zviraš; zvira se kot opica; pačiti se in zvirati / zvira se po postelji / plesalka se je zvirala po vrvi delala razne vaje, se pripogibala ♪
  21.      zvisôka  prisl. (ó) star. zviška: zvisoka je zaslišal krike / na vse gleda zvisoka; z njim je govorila zvisoka ♪
  22.      zvíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od zvišati: zvišanje nasipa / zvišanje glasu / petodstotno zvišanje tlaka ♪
  23.      zvíšati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj višje: zvišati jez / svetla barva stropa prostor optično zviša / zvišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: zvišati cene, pristojbine, štipendije / zvišati tlak v kotlu ◊ muz. zvišati intonacijo za polton zvíšati se postati višji: vodna gladina se je zvišala // povečati se, zrasti: življenjski stroški so se zelo zvišali zvíšan -a -o: stati na zvišanem delu odra; govoriti z zvišanim glasom; imeti zvišano temperaturo / lonec na zvišan pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha ♪
  24.      zviševánje  -a s (ȃ) glagolnik od zviševati: zviševanje ograje / zviševanje cen / zviševanje življenjske ravni ♪
  25.      zviševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj višje: zviševati jezove, nasipe 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: zviševati cene, davke zviševáti se postajati višji: tam se začne svet zviševati / od razburjenosti se ji je glas zviševal // povečevati se, rasti: življenjski stroški se zvišujejo ♪

   50.254 50.279 50.304 50.329 50.354 50.379 50.404 50.429 50.454 50.479  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA