Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (5.026-5.050)



  1.      trúla  -e ž (ú) igr. skupina igralnih kart, ki jo sestavljajo škis, mond in pagat: imeti trulo / napovedati trulo
  2.      tubur  -ja m (ā) plašč in zračnica v enem delu za dirkalno kolo: dirkalno kolo z novima tubularjema
  3.      túkla  -e ž () nar. štajersko jabolčnik: piti tuklo
  4.      tularemíja  -e ž () vet. nevarna nalezljiva bolezen zlasti divjih glodavcev, ki prizadeva jetra, pljuča, vranico in se prenaša tudi na človeka: odkriti povzročitelja tularemije
  5.      last 1 -a -o prid. () podoben tulu, tulcu: tulasta priprava ♦ igr. tulasta izpolnjevanka izpolnjevanka iz besed, ki so tulci; teh. tulasta podpora podpora, katere ožji del se da, vstavi v sosednji širši del
  6.      last 2 -a -o prid. () zastar. ki je iz tila; tilast: tulast pajčolan
  7.      last 3 -a -o prid. (ū) nar. neumen, omejen: tulast fant
  8.      ublaževálen  -lna -o prid. () redko blažilen: ublaževalno sredstvo
  9.      ublaževánje  -a s () glagolnik od ublaževati: ublaževanje bolečine / ublaževanje napetosti, nasprotij
  10.      ublaževáti  -újem nedov.) 1. delati kaj manj a) neprijetno, hudo: ublaževati bolečine b) neprijetno, boleče: ublaževati udarce c) ostro, negativno: ublaževati kritiko 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublaževati klance, strmine / ublaževati nasprotja b) v manj visoki stopnji: ublaževati vročino 3. knjiž. delati kaj blago, milo: sreča mu ublažuje poteze na obrazu ublažujóč -a -e: ublažujoča opomba
  11.      ublažítev  -tve ž () glagolnik od ublažiti: ublažitev bolečine / ublažitev posledic nesreče / ublažitev kazni
  12.      ublažíti  -ím dov., ubžil ( í) 1. narediti kaj manj a) neprijetno, hudo: z obkladki ublažiti bolečine / ublažiti posledice / ublažiti kazen b) neprijetno, boleče: ublažiti padec, udarec c) ostro, negativno: ublažiti kritiko, stališče 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj izraziti obliki: ublažiti pritisk / ublažiti ovinek b) v manj visoki stopnji: ublažiti jezo, žejo / ublažiti učinek kisline 3. knjiž. narediti kaj blago, milo: sreča mu je ublažila obraz ublažèn -êna -o: s humorjem ublažena satira
  13.      udélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno; testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi // z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami ● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesarili udélati se 1. z delom se utrditi: roke so se jim udelale 2. po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost: gnoj, zemlja se mora udelati udélan -a -o: saditi v udelano prst; roke ima zelo udelane; dobro udelano testo
  14.      udevanje  -a s () glagolnik od udelavati: udelavanje kož
  15.      udevati  -am nedov. () 1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše: udelavati kožo, testo 2. star. silovito tepsti, pretepati: udelavali so ga, dokler ni omedlel / neusmiljeno je udelaval po psih udarjal, tolkel 3. star. kričati, razgrajati, divjati: gospodar je strahovito udelaval / v gozdu so udelavali ptiči glasno peli / mati udelava za ugrabljenim otrokom silovito žaluje, toži
  16.      ugbljati  -am nedov. (á) knjiž. poglabljati: uglabljati strugo / uglabljati svoje znanje
  17.      ugladítev  -tve ž () glagolnik od ugladiti: ugladitev površine / ugladitev spora
  18.      ugditi  -im dov., tudi uglala) 1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje // slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima ● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi ugditi se 1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite 2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili ugjen -a -o tudi uglajèn -êna -o 1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena 2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
  19.      ugjati  -am nedov. (á) 1. delati kaj gladko, ravno: uglajati površino kamna; pren., ekspr. uglajati komu pot v življenje 2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: uglajati prepire, spore
  20.      ugjenost  tudi uglajênost -i ž (ā; é) lastnost, značilnost uglajenega človeka: njegova uglajenost jo je očarala; svetovljanska uglajenost / uglajenost v vedenju / govorniška uglajenost
  21.      uglajeváti  -újem nedov.) uglajati: uglajevati površino / uglajevati prepire
  22.      uglasbítev  -tve ž () 1. glagolnik od uglasbiti: uglasbitev s sodobnimi kompozicijskimi postopki 2. skladba, navadno na besedilo: v drugem delu zbirke so uglasbitve Prešernovih pesmi
  23.      ugsbiti  -im dov.) dati čemu glasbeno, zvočno podobo: pesem je uglasbil znani skladatelj ugsben -a -o: nanovo uglasbeno besedilo
  24.      uglasítev  -tve ž () glagolnik od uglasiti: uglasitev klavirja / uglasitev stališč
  25.      uglasíti  -ím dov., ugsil ( í) 1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino: uglasiti klavir, orgle; uglasiti za pol tona višje; uglasiti kitaro po klavirju; uglasiti citre s ključem 2. ekspr. narediti, da je kaj skladno, ubrano: uglasiti barve; uglasiti glasove pevcev / arhitekt je uglasil velikost oken s pročeljem // narediti, da je kaj skladno, enotno: uglasiti medsebojna stališča 3. elektr. naravnati napravo na določeno frekvenco: uglasiti oddajnik, sprejemnik; uglasiti anteno uglašèn -êna -o 1. deležnik od uglasiti: uglašen zbor; uglašena celota; uglašena igra orkestra; uglašeno violončelo; barvno uglašen 2. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: podobno uglašeni ljudje; na enotni barvni ton uglašena slika; na to temo je uglašeno vse posvetovanje; drugače uglašena razpoloženja ● ekspr. danes pa je oče nakratko uglašen je nerazpoložen, razdražljiv; ekspr. srce ima uglašeno na dobre strune je dober človek; prisl.: oba elementa se uglašeno prepletata

   4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA