Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (501-525)



  1.      akumulatívnost  -i ž () ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti
  2.      akumutor  -ja m () 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator
  3.      akumutorski  -a -o prid. () nanašajoč se na akumulator: a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
  4.      ákvapning  -a m (-) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
  5.      à la  [ala] prisl., knjiž., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy ♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
  6.      àla  medm. () pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
  7.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
  8.      alabástrn  -a -o prid. (ā) ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat alabástrno prisl.: alabastrno bele roke
  9.      alabástrov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
  10.      alabastrovína  -e ž (í) redko izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
  11.      alabástrski  -a -o prid. (ā) tak kot iz alabastra: alabastrske roke; alabastrska ramena / redko alabastrska svetilka alabastrna
  12.      à la carte  [alakárt] prisl. () gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
  13.      arm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  14.      alarmánten  -tna -o prid. () ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni
  15.      armen  -mna -o prid. () nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
  16.      alarmírati  -am dov. in nedov. () nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana
  17.      alkohot  -a m () kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
  18.      alvéola  tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami ◊ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
  19.      alveoren  -rna -o prid. () nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
  20.      ambunca  -e ž () 1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov 2. redko ambulanta
  21.      ambunčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
  22.      ambunta  -e ž () 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
  23.      ambunten  -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina ambuntno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
  24.      ambulatórij  -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
  25.      amílacetát  -a m (-) kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA