Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (48.954-48.978)


  1.      zastíčiti  -im dov. (í ȋ) grad. obdelati stike med zidaki: zastičiti steno / zastičiti reže zafugirati ♪
  2.      zastíditi se  -im se dov. (í ȋ) zastar. zasramovati se: zastidil se je svoje slabosti ♪
  3.      zastirálo  -a s (á) knjiž. kar kaj zastira: zavese, roloji in druga zastirala / zastiralo svetilke senčnik / ozon je dobro zastiralo pred preveliko količino sončnih žarkov ♪
  4.      zastíranje  -a s (ȋ) glagolnik od zastirati: zastiranje oken / zastiranje razgleda / zastiranje zemlje okrog sadnih dreves ♪
  5.      zastírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati 3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme ◊ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
  6.      zastírka  -e ž (ȋ) agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo: pokriti tla z zastirko; zastirka iz pokošene trave ♪
  7.      zastòj  -ôja m (ȍ ó) 1. prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje: zastoj vode zaradi pregrade; zastoj žolča // ostajanje česa kje dalj časa, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: zastoj domačega blaga zaradi uvoza; zastoj tovora / zaradi premajhnega števila točajk je prišlo do zastoja; zastoj na cesti zaradi prometne nesreče 2. prenehanje gibanja, premikanja: nepričakovan zastoj tekočega traku // prenehanje delovanja: bali so se, da bo prišlo do zastoja srca 3. prenehanje potekanja česa: zastoj dihanja / občasni zastoj v preskrbi 4. prenehanje (intenzivnega) napredovanja: vojna je povzročila gospodarski zastoj / zastoj v izvozu; zastoj v rasti 5. star. zaostanek: imeti na cilju precejšen zastoj ♪
  8.      zastójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zastoj: zastojna tekočina / zastojne razmere ◊ fiz. zastojni tlak tlak v toku tekočine zaradi zastajanja ob oviri; zastojna točka točka v toku ob oviri, v kateri tekočina miruje ♪
  9.      zastókati  -am stil. -stóčem dov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: kljub bolečini ni niti zastokal; zastokati v spanju; globoko, tiho zastokati // ekspr. dati stoku podoben glas: izpodsekano drevo je zastokalo in se zrušilo; sani so pod težo zastokale 2. ekspr. potožiti, zatarnati: zastokala je, da se vse draži / le kaj bo z nami, je zastokala ♪
  10.      zastónj  prisl. (ọ́) 1. brez plačila, brezplačno: dati, dobiti kaj zastonj; rad je prišel, ker je zastonj jedel in pil; ekspr. prodati kaj napol, skoraj zastonj / ekspr. pazi na kozarce, saj niso zastonj 2. pog. izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja; zaman: zastonj jim je dokazoval, da se nimajo česa bati; zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj; hotel je v miru premisliti. Vse zastonj / v povedni rabi ne jokajte, tu je vse zastonj ● pog. nismo se zastonj bali brez vzroka; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok ♪
  11.      zastónjkar  -ja m (ọ̄) ekspr. 1. kdor dobi, zahteva kaj zastonj, brezplačno: kot zastonjkar in potepuh je z vlakom prepotoval deželo; med gledalci je bila polovica zastonjkarjev 2. kdor dela zastonj, brezplačno: zastonjkarji in dobrotniki ♪
  12.      zastónjkarstvo  -a s (ọ̄) miselnost, lastnosti ali ravnanje zastonjkarjev: nastopiti proti zastonjkarstvu; zastonjkarstvo, lenoba in nekultura ♪
  13.      zastónjski  -a -o prid. (ọ́) knjiž. 1. ki je zastonj, brezplačen: zastonjska vožnja, vstopnica / zastonjski pomočnik 2. ki je zaman, neuspešen: zastonjska pot; zastonjsko čakanje, iskanje ♪
  14.      zastónjskost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost zastonjskega: zastonjskost kosila / zastonjskost prizadevanja ♪
  15.      zastòp  -ópa m (ȍ ọ́) zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost: volitve v zastop / mestni, občinski zastop ♪
  16.      zastópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od zastopati: sprejeti zastopanje na slovesnosti / zastopanje tujih podjetij; pogodba o zastopanju / odvetniško zastopanje; trgovinsko zastopanje ♪
  17.      zastópanost  -i ž (ọ̄) dejstvo, da je kdo zastopan: zastopanost delavcev, študentov v odboru / slaba zastopanost organizacije na kongresu ♪
  18.      zastópati  -am nedov. (ọ̄) 1. biti, nastopati kje a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v skupščini narodno manjšino b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon 2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga 3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna ♦ jur. obtožnico zastopa javni tožilec zastópan -a -o 1. deležnik od zastopati: sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo 2. v povedni rabi biti upoštevan, navzoč: najbolj je zastopana rdeča barva; materinščina ni bila zastopana / publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo ♪
  19.      zastopíti 1 in zastópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) nižje pog. razumeti, dojeti: ne more govoriti, zastopi pa vse / tiho bodi, saj nič ne zastopiš / tako bo in nič drugače, zastopiš zastopíti se in zastópiti se razumeti se: lahko je zadovoljna, da se tako zastopita / on se na nič ne zastopi ♪
  20.      zastópnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zastopnik: sestanka se je udeležila kot zastopnica društva / ta stranka je zastopnica ljudstva / direktorica je zastopnica podjetja / ta pisateljica je najvidnejša zastopnica nove smeri / ekspr. užalil je zastopnice ženskega spola ženske ♪
  21.      zastópnik  -a m (ọ̑) 1. kdor koga ali kaj zastopa: prireditve so se udeležili tudi zastopniki društev / študenti izvolijo v svet svojega zastopnika / zastopniki naše države se tekmovanja niso udeležili / zastopnik koristi, pravic koga / zastopnik podjetja je podpisal pogodbo / generalni, trgovinski, zavarovalni zastopnik / zastopnik zakona pravobranilec, tožilec / zastopniki naprednih idej, nove teorije ♦ jur. pogodbeni, zakoniti zastopnik; zastopnik obtožnice 2. publ. kdor s svojimi lastnostmi, značilnostmi nazorno, neposredno kaže kaj splošnega: on je zastopnik posebne vrste ljudi / ta pesnik je tipičen zastopnik romantike ♪
  22.      zastópništvo  -a s (ọ̑) zastopstvo: prevzeti zastopništvo / trgovsko zastopništvo / poslati na kongres zastopništvo ♪
  23.      zastópstvo  -a s (ọ̑) 1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge: opustiti, prevzeti zastopstvo; zaslužek od zastopstva / generalno zastopstvo; zastopstvo za šampanjec 2. poslovna enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, ki opravlja pravne posle za drugega: ukiniti, ustanoviti zastopstvo / delati v trgovinskem, zavarovalniškem zastopstvu 3. dejstvo, da se kdo zastopa sploh: spremeniti načela zastopstva / sorazmerno zastopstvo društev v odboru 4. skupina, skupnost, ki zastopa koga: določiti, voliti zastopstvo / star. obrtna zbornica je zastopstvo obrtništva // zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji zastop: mestno, okrajno zastopstvo ♪
  24.      zástor  -ôra tudi -a m (á ó; á) 1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja zastor izraža, da se zastor spusti 2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso // ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves 3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor ● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je ♪
  25.      zastrán  in zastran predl. (ȃ) star., z rodilnikom zaradi: prepirali so se zastran poti; razburjenost zastran nočnega dogodka se je polegla / oglasil se je zastran plačila / zastran njega so pomirjeni; pogovorili so se zastran bližnje poroke / tega ne pravim samo zastran lepšega ♪

   48.829 48.854 48.879 48.904 48.929 48.954 48.979 49.004 49.029 49.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA