Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (48.479-48.503)
- zaostáli -a -o prid. (á) ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki ◊ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej, ostane za njimi in ga ne brani drug kmet; šport. zaostala tekma tekma, ki glede na dogovorjeni čas ni odigrana ali je glede na dogovorjeni čas odigrana pozneje; sam.: njegov odpor do vsega zaostalega; prim. zaostati ♪
- zaostánek -nka m (ȃ) 1. razdalja, za katero kdo zaostaja: povečati, zmanjšati zaostanek; velik zaostanek / publ. na cilj je pritekel z desetimi metri zaostanka za zmagovalcem za zmagovalcem je zaostal deset metrov 2. stopnja, količina časa, za katero kdo zaostaja: zaostanek v produktivnosti je večji kot lanski; razvojni zaostanek 3. glagolnik od zaostati: nezadovoljstvo zaradi zaostanka plače // v zvezi biti v zaostanku zaostajati: v zaostanku je za dve leti; s plačevanjem je v zaostanku 4. kar je posledica zaostajanja: odpraviti zaostanke // neplačane plačilne obveznosti: poravnati zaostanke; davčni zaostanek ♪
- zaostáti -stánem dov. (á ȃ) 1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato 2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju 3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila 4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno ● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici zaostàl -ála -o: v rasti zaostal otrok; prim. zaostali ♪
- zaostrênost -i ž (é) lastnost, značilnost zaostrenega: zaostrenost konice / ekspr. zaostrenost potez / ekspr. zaostrenost družbenih nasprotij ♪
- zaostrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja ♪
- zaostríti -ím dov., zaóstril (ȋ í) 1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico 2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas 3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme 4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil 5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini zaostríti se 1. ekspr. postati ožji, bolj koničast: brada se mu je zaostrila / zaradi bolezni se mu je obraz zaostril 2. ekspr.
postati strožji: z leti so se mu poteze zaostrile 3. knjiž. postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu je zaostril 4. ekspr. postati hujši, večji: gospodarska kriza se je zaostrila; nesoglasja so se zaostrila; spor se je zaostril 5. ekspr. postati bolj napet, težaven: mednarodni položaj se je zaostril zaostrèn -êna -o: zaostreni odnosi med narodi; zaostrene razmere v deželi ♪
- zaostrovánje -a s (ȃ) glagolnik od zaostrovati: zaostrovanje meril / zaostrovanje družbenih nasprotij; preprečiti zaostrovanje spora / zaostrovanje odnosov med državama ♪
- zaostrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom zaostrováti se 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami ♪
- zapacáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapacati zvezek; s črnilom zapacati spričevalo // ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapacati obleko; otrok se je zapacal ● slabš. zapacati bolnika z neustreznim zdravljenjem mu povzročiti slabe posledice zapacán -a -o: biti zapacan; zapacana obleka ♪
- zapàd 1 -áda m (ȁ á) zahod: usmeriti se proti zapadu / od zapada je zapihal veter; na zapadu se je pooblačilo / publ. življenje na zapadu države ♪
- zapàd 2 -áda m (ȁ á) glagolnik od zapasti, prekriti: redki zapadi snega ● star. ena od kazni je bila tudi zapad imetja odvzem ♪
- zapádanje -a s (ā) glagolnik od zapadati: zapadanje malodušnosti / zapadanje slabostim ♪
- zapádati -am nedov. (ā ȃ) 1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra // v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike 2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo // izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti 4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo ● zastar. sonce zapada zahaja zapadajóč -a -e: veje se šibijo pod zapadajočim snegom; zapadajoče sonce ♪
- západen in zapáden -dna -o prid. (á; ȃ) knjiž., v zvezi zapadno kamenje padajoče odkrušeno kamenje: zapadno kamenje je ubilo planinca ♪
- zapádlost -i ž (á) ekon., fin. lastnost zapadlega: ugotoviti zapadlost menice / rok zapadlosti / plačati terjatev ob zapadlosti roku zapadlosti ♪
- zapahljáti -ám dov. (á ȃ) knjiž. večkrat narahlo premakniti kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: zapahljati komu obraz; zapahljati s pahljačo // večkrat narahlo premakniti se sem in tja: lasje so ji zapahljali v vetru ♪
- zapahníti in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ȋ á; á ā) 1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata // s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo // star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili 2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj 3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je ● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta zapahníti se in zapáhniti se, tudi zapáhniti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahnila se je v sobo in zaspala zapáhnjen -a -o: tesno zapahnjene naoknice; zapahnjena okna, vrata ∙ publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem ♪
- zapahováti -újem nedov. (á ȗ) dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna // s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo zapahováti se z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapahovala se je v sobo, da bi imela mir ● star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli ♪
- zapakírati -am dov. (ȋ) dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: zapakirati knjige in jih razposlati / zapakirati in zamrzniti živila zapakíran -a -o: blago je že zapakirano ♪
- zapalíti in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal 2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč zapalívši zastar.: zapalivši pipo, je stopil iz hiše zapáljen -a -o: vas je bila med vojno zapaljena ♪
- zapásti -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā) 1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega // v večjih količinah padajoč a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor 2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti // izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake 4.
ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja 5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla 6. star. postati last koga; pripasti: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi ● star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena zapádel -dla -o: plačati zapadle obroke; zapadla menica; zapadle obveznosti zapáden -a -o: zapaden sneg / v povedno-prislovni rabi vse naokrog je bilo zapadeno ♪
- zapásti -pásem dov. (á) pasoč izgubiti: zapasti ovco; pes je zapasel že precej živine ● ekspr. zapasel je oči po izložbi radovedno jo je začel ogledovati zapásti se pasoč se zaiti: ovca se je zapasla na njivo; med nevihto se je živina zapasla visoko v skalovje zapásen -a -o: iskati zapasene ovce ♪
- zapazíti in zapáziti -im dov. (ȋ á ȃ) opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov zapazívši zastar.: zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo zapážen -a -o: bil je takoj zapažen ♪
- zapáž tudi zapàž -áža m (ȃ; ȁ á) kar se namesti, pritrdi kam, da se zadelajo odprtine: zapaž pri hlevu; zapaž iz slame ♪
- zapážiti -im dov. (á ȃ) 1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti 2. redko dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati zapážen -a -o: s slamo zapažen svinjak ♪
48.354 48.379 48.404 48.429 48.454 48.479 48.504 48.529 48.554 48.579