Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (4.801-4.825)


  1.      širokohláčen  -čna -o prid. (ȃ) ki nosi široke hlače: gledal je širokohlačne otroke ♪
  2.      širokohláčnik  -a m (ȃ) ekspr. kdor nosi široke hlače: smejal se je bosemu širokohlačniku ♪
  3.      škátla  -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus ● nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski, televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir ◊ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje ♪
  4.      škátlast  -a -o prid. (ȃ) podoben škatli: škatlasta priprava / slabš. moderna škatlasta arhitektura / slabš. škatlasta ladja ∙ žarg., arhit. škatlasto pohištvo pohištvo iz škatli podobnih sestavljivih elementov ♦ med. škatlasti zvok zvok pri pretrkavanju napihnjenih pljuč, podoben zvoku ob udarcu na pavko; teh. škatlasti nosilec nosilec iz štirih pravokotno spojenih plošč, pasov, navadno ojačan z rebri, zaporami škátlasto prisl.: škatlasto ropotati ♪
  5.      škátlati  -am nedov. (ȃ) knjiž., slabš. postavljati, razvrščati v določene skupine ne glede na naravno celoto, različnost: čemu bi svet nenehoma rezali, sortirali, škatlali ♪
  6.      škatláti  -ám nedov. (á ȃ) nar. ropotati zaradi udarjanja vsebine ob stene posode: posoda škatla, nekaj mora biti v njej; votlo škatlati // ropotati zaradi razmajanosti, slabe pritrjenosti: voz je razmajan, zato škatla ♪
  7.      škílast  -a -o prid. (í) ki škili: škilast človek; biti škilast / škilast na eno oko, na obe očesi / škilaste oči škílasto prisl.: škilasto gledati ♪
  8.      škílav  -a -o prid. (í) škilast: škilav človek; biti škilav / škilav pogled ♪
  9.      škílavec  -vca m (í) kdor škili: škilavec ga je začudeno pogledal ♪
  10.      škílavost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja: zdraviti škilavost z očesnimi vajami; kljub škilavosti je prvi opazil prihajajoča letala ♪
  11.      škríla  -e ž (í) nar. skril ž: stare kmečke hiše, pokrite s škrilami / s škrilami tlakovano kraško dvorišče s kamnitimi ploščami ♪
  12.      škrílast  -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilaste plošče / škrilaste strehe strehe, pokrite s skrilmi ♪
  13.      škrílav  -a -o prid. (í) nar. skrilast: škrilave plošče ♪
  14.      škrílavec  -vca m (í) skrilavec: kosi škrilavca; gorovje iz škrilavca ♪
  15.      škŕla  -e ž (ŕ) nar. skril ž: hišice, pokrite s škrlami / tlakovati dvorišče s škrlami kamnitimi ploščami ♪
  16.      škŕlast  -a -o prid. (ŕ) nar. skrilast: škrlaste plošče ♪
  17.      škrlát  -a m (ȃ) 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblasti ◊ kem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke ♪
  18.      škrlátast  -a -o prid. (ȃ) 1. po barvi podoben škrlatu: škrlatasta preproga; škrlatasto listje / škrlatasta barva 2. ki je iz škrlata: škrlatast kraljevski plašč škrlátasto prisl.: škrlatasto rdeče pregrinjalo ♪
  19.      škrláten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea ♪
  20.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu ♪
  21.      škrlatíca  -e ž (í) zastar. škrlatinka: zboleti za škrlatico ♪
  22.      škrlatínka  -e ž (ȋ) nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko ♪
  23.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. (ȋ í; ā ȃ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo ♪
  24.      škrlátnik  -a m (ȃ) ekspr. škrlatno oblačilo: obleči škrlatnik ♦ zool. škrlatniki morski polži, od katerih nekateri izločajo sok, ki postane na svetlobi rdeč; volek ♪
  25.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre ♪

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA