Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (47.029-47.053)
- vsegamogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. vsemogočen: vsegamogočen vladar / vsegamogočno védenje ♪
- vsegamogóčnost -i ž (ọ́) knjiž. vsemogočnost: vladarska vsegamogočnost ♪
- vsèjugoslovánski -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na vse Jugoslovane ali vso Jugoslavijo: vsejugoslovanska proslava; vsejugoslovansko športno srečanje ♪
- vsèk vséka m (ȅ ẹ́) glagolnik od vsekati: vsek cepina v led ♪
- vsèkako tudi vsekàko in vsekáko prisl. (ȅ; ȁ; ȃ) zastar. vsekakor: sklenila je, da vsekako poizve, odkod so ti ljudje / to je vsekako zanimiva knjiga ♪
- vsèkakor in vsekàkor prisl. (ȅ; ȁ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor ♪
- vsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot ♪
- vsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem delati, oblikovati kaj v kaj: vsekavati znamenja v les ♦ alp. vsekavati stopinje v led ♪
- vsèkrížem in vsè krížem prisl. (ȅ-ȋ) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: polena so bila nametana vsekrižem; trava je vsekrižem pohojena; vsekrižem razpeljane žice / vsekrižem zloženi snopi na vozu / tavati vsekrižem po gozdu v različnih smereh // izraža neurejenost razporeditve česa: v strugi vsekrižem ležijo skale; vsekrižem stoječe hiše 2. izraža neurejenost potekanja česa: gostje so vsekrižem govorili in si napijali; vsekrižem streljati // ekspr. nejasno, zmedeno: vsekrižem mu je pripovedoval, kaj se je zgodilo 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: vsekrižem se prepirati ♪
- vsèlej prisl. (ȅ) 1. izraža pojavitev, ponovitev ob vsakem primeru, vsaki priložnosti: kadar je prišel, so mu vselej dali jesti in piti; vselej se je napil, če ga je kaj hudo ujezilo; včasih je pod nogami počila vejica. Takrat sva vselej obstala; večkrat je pogledal proti njej in vselej so se njune oči srečale; ko smo bili v težavah, so še vselej prišli na pomoč // izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: pod Triglavom vselej dežuje z viharjem; vselej so za vse dolžili njega; na dopust gredo vselej v isti kraj 2. izraža popolno neomejenost na kak čas: to knjigo so vselej s spoštovanjem jemali v roke; narodno vprašanje je bilo vselej v središču pozornosti politike; zlato je bilo vselej drago // v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: mnoge živali so za vselej izginile s
sveta / priti domov za vselej / ekspr.: nehati, prepovedati enkrat za vselej dokončno, nepreklicno; zapomniti si enkrat za vselej zelo temeljito 3. v vseh primerkih, primerih: nosni votlini nista vselej enaki; ženski klobuk je vselej nekaj posebnega; novo vselej raste iz starega ● evfem. izdihniti za vselej umreti; nizko za vselej zamašiti komu usta ubiti ga; knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive ♪
- vselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od vseliti: vselitev v novo hišo, stanovanje; blok je pripravljen za vselitev ♪
- vseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
- vseljeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati ljudi v nove bloke vseljeváti se prihajati prebivat v kak prostor, stavbo: vseljevati se v nova naselja; pren., ekspr. dvom se je začel vseljevati v njegovo srce ♪
- vseljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov ♪
- vsemír -a m (ȋ) knjiž. vesolje: zvezda je švignila skozi vsemir / znanost si hoče podrediti vsemir ♪
- vsemírje -a s (ȋ) knjiž. vesolje: neskončno vsemirje; tišina, veličastnost vsemirja / iznajdba je odprla pot v vsemirje ● knjiž. duh bi rad prodrl v vsemirje v kozmos; knjiž. zvezdnato vsemirje nebo ♪
- vsemóč -i in -í ž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije ♪
- vsèmôčen -čna -o prid. (ȅ-ó) ki vse zmore: vsemočna narava / vsemočna volja // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemočna birokracija ∙ ekspr. vsemočna radovednost zelo velika ♪
- vsèmodróst -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine ♪
- vsèmogòč tudi vsèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki ♪
- vsemogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan ♪
- vsemogóčnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež ♪
- vsemogóčnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika moč ♦ rel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov ♪
- vsèmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar ♪
- vsènaokóli in vsè naokóli prisl. (ȅ-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli ♪
46.904 46.929 46.954 46.979 47.004 47.029 47.054 47.079 47.104 47.129