Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (4.576-4.600)



  1.      svnoznàn  in svnoznán -ána -o prid. (ā- ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika
  2.      slavofíl  -a m () knjiž. slovanofil: navdušen slavofil ● knjiž., redko v Rusiji je postal slavofil slavjanofil
  3.      slavofílstvo  -a s () knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu ● knjiž., redko pristaš slavofilstva slavjanofilstva
  4.      slavohlépen  -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna
  5.      slavohlépje  -a s (ẹ̑) hlepenje po slavi: to je v njem vzbujalo zavist in slavohlepje
  6.      slavohlépnež  -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež
  7.      slavohlépnost  -i ž (ẹ́) lastnost slavohlepnega človeka: to je naredil iz slavohlepnosti
  8.      slavolóčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  9.      slavolók  -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
  10.      slavónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica
  11.      slavospèv  in slavospév -éva m ( ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi
  12.      slavospéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke
  13.      slavožêljen  -jna -o prid. (é ē) željen slave: zelo je slavoželjen
  14.      svski  -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski
  15.      slavúlja  -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli
  16.      smíla  -e ž () nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile
  17.      smôla  -e ž (ó) 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola // snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete // navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta ● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
  18.      smôlar  -ja m () ekspr. kdor ima smolo: smolarju vse spodleti
  19.      smor  -ja m (á) 1. kdor se ukvarja z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolarji in drvarji 2. slabš. čevljar: kateri smolar ti je naredil te čevlje
  20.      smoriti  -im nedov.) ukvarjati se z nabiranjem, pridobivanjem smole: smolariti v borovih gozdovih
  21.      smorjenje  -a s (á) glagolnik od smolariti: smolarjenje v borovih gozdovih ♦ gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati, na živo pridobivanje smole, zaradi katerega drevo ne odmre
  22.      smorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na smolarje ali smolarjenje: smolarski nož / smolarski stolček čevljarski stolček
  23.      smôlast  -a -o prid. (ó) podoben smoli: smolasta tekočina / smolasti lasje / smolast lesk / smolast les smolnat; obleka je smolasta ∙ ekspr. ta človek je smolast rad dolgo ostaja, se zadržuje kjepetr. smolasti premog boljši rjavi premog z močnim smolastim leskom
  24.      smotka  -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka
  25.      smrtogvec  -vca m () zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos

   4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA