Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (44.829-44.853) 
- umáknjenost -i ž (á) lastnost, značilnost umaknjenega: umaknjenost hiše v breg / ekspr. pesnikova umaknjenost v notranji svet / ekspr. živeti v umaknjenosti svojega doma ♪
- umánjkati -am dov. (ȃ) 1. nar. ne izpolniti, kar je bilo obljubljeno, rečeno: dogovorila sta se za ceno, pa je umanjkal; ne zaupam mu, ker rad umanjka ∙ star. umanjkati besedo, obljubo ne izpolniti besede, obljube // ne izpolniti pričakovanj: ko se je treba izkazati, umanjka 2. star. izostati: umanjkal je za nekaj dni / ni hotel umanjkati pri pogovoru / uspeh ni umanjkal ♪
- umazaníja -e ž (ȋ) 1. zelo drobni delci navadno prijete, sprijete snovi na čem, kjer ni potrebno, zaželeno: na tleh, po kotih se nabira umazanija; izmiti, odstraniti, počistiti umazanijo; biti pokrit z umazanijo; posode se drži debela plast umazanije / s čevlji nositi umazanijo v hišo / ekspr. živeti v umazaniji v umazanem okolju, prostoru 2. ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegovo umazanijo; počenjati umazanije / govoriti umazanije ♪
- umázanost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost umazanega: umazanost rok, stanovanja / v sebi čuti umazanost; spoznal je umazanost vsakdanjega življenja / kolo je prekrila umazanost umazanija, prah // ekspr. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: te umazanosti mu ni odpustila / pripovedovati umazanosti ♪
- umázati umážem dov., umázala in umazála (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: umazati obleko, posodo, tla; umazati čevlje z blatom; otrok se je umazal pri igri; umazati si roke 2. ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: umazati komu ime; umazal se je v sodelovanju z okupatorji ∙ ekspr. s tem si nočem umazati rok nočem storiti tega nečastnega, negativnega dejanja // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: umazati ljubezen, prijateljstvo; z neprimernimi pripombami je umazal razpoloženje / noče umazati svojih sanj umázan -a -o 1. deležnik od umazati: umazani čevlji; umazan otrok; umazana barva las neizrazita, nedoločljiva; pomiti umazano posodo; umazana voda; umazano stanovanje; umazan od apna,
dima 2. onesnažen: dihati umazan zrak; umazane reke; boj proti umazanemu okolju / umazana tehnologija tehnologija, ki povzroča, da je okolje onesnaženo 3. ekspr. ki ima negativne lastnosti v etičnem, zlasti moralnem pogledu: on je umazan človek; umazan značaj / umazana misel; umazano življenje / vodili so ga umazani nameni; to so umazani posli / umazani prizori ● opravljati najbolj umazana dela dela, pri katerih se najbolj umaže; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; star. pri plačilu je bil umazan skop, skopuški; prisl.: umazano govoriti, ravnati; umazano lisasta preproga / umazano bela srajca; umazano zelena voda / v povedni rabi na dvorišču je bilo umazano; sam.: nekaj umazanega je ležalo na tleh ♪
- umečíti -ím in uméčiti -im dov., uméči tudi umêči; uméčil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) star. omehčati: dolgo je trajalo, da jih je umečila ♪
- umedíti -ím dov., umédil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kaj medno, mehko: umediti sadje; te hruške se hitro umedijo 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: poskušala je umediti očeta umedíti se ekspr. postati manj strog, bolj mil: glas se mu je umedil ♪
- umehčáti -ám dov. (á ȃ) star. omehčati: umehčati kožo / s prigovarjanjem ga je umehčala / umehčati glas / končno se je le umehčal ♪
- úmen úmna -o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti umne glave bister, nadarjen 3. star. preudaren, pameten: umen človek ne bi ravnal tako; umen kmet / imeti umne pogovore / pospeševati umno čebelarstvo, gospodarstvo 4. star. razumljiv, umljiv: vsem umna razlaga úmno prisl.: umno govoriti, kmetovati; sam.: umni si zna pomagati ♪
- umênje -a s (é) glagolnik od umeti: to je za pravilno umenje predpisov zelo pomembno / ponašati se s svojim umenjem ♪
- umériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. določiti in označiti merilne enote na merilnih pripravah: umeriti termometer / umeriti temperaturno lestvico // preveriti in uravnati točnost delovanja merilne priprave: umeriti barometer, tehtnico 2. ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa: krojač mu je umeril hlače / umeriti les za ostrešje / dal sem si umeriti nov suknjič sešiti // star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomeriti: umerila je več bluz, pa ji nobena ni bila prav 3. zastar. odmeriti, določiti: umeriti zemljišče / umeriti davek / usoda jim je umerila veliko zla 4. star. narediti po čem, prilagoditi čemu: igro je umeril po
znani veseloigri / umeril je svoj korak z njenim // narediti, oblikovati: mizo je umeril za dvanajst ljudi / umeriti kaj po svojem okusu ● šalj. pes mu je umeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. umeriti komu hlače natepsti ga; star. umeriti pot proti domu oditi umériti se zmotiti se v meri, pri merjenju: meri natančno, da se ne boš preveč umeril umérjen -a -o 1. deležnik od umeriti: umerjen višinomer; umerjena obleka; lestvica je umerjena v odstotkih relativne vlažnosti; natančno umerjen 2. knjiž. obvladan, zadržan: umerjen človek / umerjen nastop; ima umerjen značaj; umerjene kretnje // zmeren: začel je padati umerjen dež / umerjeno podnebje / umerjena politika; prisl.: umerjeno hoditi; umerjeno zaigran ♪
- umérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od umerjati: umerjanje merilnih naprav ♪
- umérjati -am nedov. (ẹ́) 1. določevati in označevati merilne enote na merilnih pripravah: umerjati instrumente // preverjati in uravnavati točnost delovanja merilne priprave: umerjati barometre, višinomere 2. star. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: umerjati hlače, obleko ♪
- umérjenost -i ž (ẹ̑) lastnost umerjenega: natančna umerjenost instrumenta / knjiž. čustvena umerjenost obvladanost, zadržanost / knjiž. umerjenost v razsojanju zmernost ♪
- umésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ustreza danemu položaju, danim okoliščinam: umestna izjava, pripomba; ta medklic ni bil umesten; njegovo vprašanje je bilo v tem trenutku popolnoma umestno / jeza kupcev je bila umestna upravičena uméstno prisl.: umestno pisati, razpravljati / v povedni rabi umestno bi bilo, da se zdaj umaknete ♪
- umésti umédem in umétem in umêsti umêdem in umêtem dov., stil. umèl uméla in umêla (ẹ́; é) narediti, da se iz smetane izloči maslo: umesti v pinji / umesti smetano / umesti maslo ♪
- umestítev -tve ž (ȋ) glagolnik od umestiti: slovesna umestitev novega rektorja / po umestitvi v hotelu je šel na sprehod ♪
- umestítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umestitev: umestitveni obred / umestitveni simboli / umestitvena seja odbora, nove vlade ♪
- uméstnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost umestnega: utemeljevati umestnost gradnje; umestnost pripombe ♪
- uméšanje tudi umešánje -a s (ẹ́; ȃ) 1. glagolnik od umešati: umešanje rumenjaka v mleko 2. kar se umeša: dodati umešanje iz margarine, jajc in sladkorja ♪
- uméšati tudi umešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́) z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj: umešati kvas v moko; surovo maslo umešati s sladkorjem; vse sestavine gladko umešamo / umešati testo uméšan -a -o: jed iz umešanega testa ♪
- uméščanje -a s (ẹ́) glagolnik od umeščati: obred umeščanja vojvod / umeščanje v prostoru ♪
- uméščati -am nedov. (ẹ́) 1. uradno postavljati, uvajati na službeno mesto: umeščati rektorje, škofe 2. knjiž. nameščati, postavljati: vojaka sta umeščala orožje ♪
- uméščenje -a s (ẹ̑) glagolnik od umestiti: obred slovesnega umeščenja ♪
- umétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati, da se iz smetane izloči maslo: umetati v pinji / umetati maslo ♪
44.704 44.729 44.754 44.779 44.804 44.829 44.854 44.879 44.904 44.929 
