Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (44.254-44.278)


  1.      trpéžnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost trpežnega: trpežnost blaga / ekspr. trpežnost čustva ♪
  2.      trpínčenje  -a s (ȋ) glagolnik od trpinčiti: preprečiti trpinčenje ljudi, živali; vzdržal je muke in trpinčenja in ni nič izdal ♪
  3.      trpínčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. povzročati komu trpljenje: trpinčiti ljudi, živali; duševno, telesno trpinčiti; jetnike so na vse načine mučili in trpinčili / trpinčiti do smrti / trpinčiti telo s pretiranim delom; ekspr. trpinčiti živce poslušalcem 2. nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom s svojim pojavljanjem, obstajanjem povzročati komu trpljenje, neugodje: trpinčijo ga hude bolečine, dvomi; bolezen ga že dolgo trpinči; lakota, žeja ga trpinči trpínčen -a -o: trpinčen človek ♪
  4.      trpínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od trpin: bila je velika trpinka ♪
  5.      trpkôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkoba lesnik 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: doživljati trpkobo / v njenem glasu je bila trpkoba ♪
  6.      tŕpkost  tudi trpkóst -i ž (ŕ; ọ̑) 1. lastnost, značilnost trpkega: trpkost sadeža, vina / ekspr. trpkost spoznanja 2. ne zelo velika duševna bolečina, zlasti zaradi doživetega razočaranja: obšla jo je trpkost / pozabiti na trpkosti ♪
  7.      trpljênje  -a s (é) 1. glagolnik od trpeti: njegovo trpljenje jih je pretreslo; postaral se je od trpljenja; sočustvovati ob trpljenju drugega; dolgotrajno, hudo, neznosno trpljenje / povzročiti, prizadeti komu trpljenje / duševno, telesno trpljenje ♦ rel. Kristusovo trpljenje 2. stanje koga, ki trpi: čakalo, doletelo ga je trpljenje; lajšati trpljenje; občutiti, prenašati trpljenje; smrt je bila zanj rešitev iz trpljenja 3. kar povzroča, da kdo trpi: taka bolezen je trpljenje za vso družino; ekspr. pisanje je zanj veliko trpljenje ♪
  8.      tŕpnik  -a m (ȓ) lingv. glagolski način z osebkom kot ciljem dejanja: raba trpnika ♪
  9.      trpoléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. plapolati, trepetati: iz pepela je trpolel plamenček / sveča nemirno trpoli / na obrazu mu je trpolela žalost je bila zaznavna, vidna trpolèč -éča -e: trpoleč plamen ♪
  10.      tŕr  medm. (ȓ) posnema glas pri udarcu, ropotu, streljanju: s kladivom je tolkel po rešetkah: tin, tenk, trr / nenadoma je zapokalo: ta ta ta, trr, trrr ♪
  11.      tŕs  -a m (ȓ) 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi ◊ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs ♪
  12.      tŕsen  -sna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trs: trsna stebla / trsna očesa / trsni izbor; trsna cepljenka ● ekspr. piti trsni sok vino ◊ agr. trsni sladkor; trsna kodravost bolezen trte, pri kateri se poganjki in listi kodrajo; trsna podlaga; muz. glasbila s trsnimi jezički ♪
  13.      tŕsje  -a s (r̄) 1. več trsov, trsi: s trsjem poraslo močvirje / iz trsja narejeni čolni / obrezovati, privezovati trsje 2. nar. vinograd: delati v trsju ♪
  14.      tŕska  -e ž (ŕ) zool. velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma, Gadus morhua: loviti trske; jate trsk / polenovka je posušena trska ♪
  15.      tŕska  -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske ∙ ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska ♪
  16.      tŕsničar  -ja m (ȓ) agr. kdor goji trsne sadike v trsnicah: drevesničarji in trsničarji // delavec, ki dela v trsnici: zaposliti novega trsničarja ♪
  17.      tŕst  -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
  18.      tŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na trst: trstno stebelce / trstni stoli ◊ agr. trstni sladkor; etn. trstna piščal trstenke; muz. glasbila s trstnimi jezički; zool. trstni strnad manjša ptica pevka z rjavo progastim hrbtom, črno glavo in grlom, Emberiza schoeniclus ♪
  19.      trsteníca  -e ž (í) piščal iz votlega stebla trstike: piskati na trstenico ♪
  20.      trsteníka  -e ž (í) bot. visoka obmorska trava s širokimi listi in klasastim socvetjem, Arundo: stebelca trstenike / navadna trstenika ♪
  21.      trsténke  -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke ♪
  22.      trstíčje  -a s (ȋ) več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja ♪
  23.      trstíka  -e ž (í) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: prelomiti trstiko; steblo trstike / bambusova trstika // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: piščalka iz trstike / obiti lesene stene, strop s trstiko ◊ bot. trstika do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju; navadni trst; obrt. štukaturna trstika ♪
  24.      trstíkast  -a -o prid. (í) 1. podoben trstiki: trstikasta bilka ♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje ♪
  25.      trstíkov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na trstiko: trstikova stebla / trstikov naslanjač ♪

   44.129 44.154 44.179 44.204 44.229 44.254 44.279 44.304 44.329 44.354  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA