Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (44.104-44.128)



  1.      trinóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče trinóško prisl.: trinoško vladati
  2.      trinóštvo  -a s (ọ̑) ekspr. nasilna, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: bojevati se proti trinoštvu / fašistično trinoštvo // ravnanje nasilnega, samovoljnega človeka: niso več mogli prenašati njegovega trinoštva
  3.      trinóžnik  -a m (ọ̑) trinožni stol: sesti na trinožnik; zložljiv trinožnik / čevljarski, lovski trinožnik // trinožno stojalo, trinožni podstavek: postaviti kaj na trinožnik; zlat trinožnik ◊ etn. kuhati v trinožniku v trinožni posodi, pod katero gori
  4.      trío  -a m () 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev
  5.      tríp  -a m () žarg. spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD: pogovarjali so se o tripih / biti na tripu biti v stanju takega doživljanja // odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje: imaš kaj tripov
  6.      tripanosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma
  7.      tripanosóma  -e ž (ọ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi, Trypanosomidae: tripanosome so povzročitelji spalne bolezni
  8.      trípati  -am in -ljem nedov. () star. utripati: žila mu močno tripa / tripati z očmi mežikati
  9.      tríperésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) ki ima liste, sestavljene iz treh lističev: triperesna deteljica ∙ ekspr. onadva in jaz smo bili v mladih letih triperesna deteljica trije nerazdružni prijatelji
  10.      trípíčje  -a s (-) knjiž. ločilo, ki označuje izpust besedila, nedokončanost stavka; tri pike: v Cankarjevih črticah je veliko tripičij
  11.      trípleks  neskl. pril. () v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem
  12.      triplírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. delati trikrat tolikšno: triplirati zmogljivost skladišča 2. trikrat, na treh mestih opravljati isto delo: triplirati raziskavo / nekatere funkcije se triplirajo
  13.      tripóljski  in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura
  14.      trípŕst  -a -o prid. (- -) ki ima tri prste: triprsti invalid / triprsta desnica / triprste delovne rokavice delovne rokavice s prostim palcem in kazalcemzool. triprsti detel črno-bela ptica s tremi prsti in z rumeno liso na temenu, Picoides tridactylus; triprsti lenivec lenivec s po tremi prsti na sprednjih in zadnjih nogah, Bradypus tridactylus
  15.      tríptih  tudi tríptihon -a m () 1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče: gotski triptih; težek, velik triptih; krilo triptiha / odpreti triptih premična dela triptiha; oltarni triptih // likovna dela na teh ploščah: naslikati triptih; avtor triptiha 2. pri starih Rimljanih tri povoščene med seboj povezane tablice za pisanje: popisati triptih 3. knjiž. iz treh delov sestavljeno umetniško delo, zlasti literarno: ta roman je triptih / Triptih Agate Schwarzkobler // snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih; trilogija: napisati triptih; filmski triptih; triptih tragedij
  16.      tríptik  -a m () avt. dokument za enkratni, začasni uvoz vozila v tujo državo brez plačila carine: izdati, pokazati triptik; triptik in karnet
  17.      trírazréden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ima tri razrede, oddelke: trirazredna šola
  18.      trírazrédnica  -e ž (-ẹ̑) nekdaj trirazredna šola: v kraju je bila trirazrednica
  19.      triréma  -e ž (ẹ̑) pri starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel, troveslača: pluti na triremah, s triremami
  20.      triróg  -a m (ọ̑) trirogeljnik: dati si trirog na glavo
  21.      trírôgeljnik  in trírógeljnik -a [gǝl] m (-; -ọ̑) 1. nekdaj klobuk s krajevci, oblikovanimi v tri roglje: dati trirogeljnik na glavo; gospod s trirogeljnikom / admiralski trirogeljnik; napoleonski trirogeljnik klobuk s spredaj in zadaj navzgor zavihanimi krajevci s po enim rogljem na vsaki strani 2. knjiž. harpuna, vilice: loviti s trirogeljnikom
  22.      trírogljàt  -áta -o prid. (- -ā) ki ima tri roglje: trirogljate vile / pastirji s trirogljatimi palicami ♦ bot. trirogljata lakota rastlina z zelenkasto belimi cveti v socvetjih in navzdol zavihanimi peclji bradavičastih plodov, Galium tricornutum
  23.      trístôpenjski  -a -o [pǝn] prid. (-ō) ki ima tri stopnje: tristopenjski razvoj ◊ jur. tristopenjski sistem sistem sodstva s tremi (instančnimi) stopnjami; strojn. tristopenjski kompresor kompresor, ki deluje v treh stopnjah z vmesno ohladitvijo plina; tristopenjski menjalnik menjalnik, ki omogoča prehod na tri različne vrtilne hitrosti; šol. tristopenjski študij do 1980 zaključeno študijsko obdobje na fakulteti, v treh stopnjah; teh. tristopenjska raketa raketa, ki ima tri med seboj neodvisne sisteme raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim
  24.      tríšlja  -e ž () bot. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo, Pistacia lentiscus
  25.      trítédenski  -a -o [dǝn] prid. (-ẹ̑) 1. ki traja tri tedne: tritedenski tečaj; zamuda je že tritedenska 2. star tri tedne: tritedenski mladič

   43.979 44.004 44.029 44.054 44.079 44.104 44.129 44.154 44.179 44.204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA