Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (44.079-44.103)
- trikó -ja m (ọ̑) strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: triko za trenirke; perilo iz trikoja // tesno prilegajoče se oblačilo, ki pokriva telo, iz take pletenine: črn triko; telovadke v trikojih // kor. tesno prilegajoče se, hlačnim nogavicam podobno oblačilo iz take pletenine: akrobati, baletke v trikojih; neskl. pril.: triko majica trikojasta ♪
- trikót -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik ♦ muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel ♪
- trikótast 2 -a -o prid. (ọ̑) star. trikojast: trikotaste hlače ♪
- trikotáža -e ž (ȃ) 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže // izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži ♪
- trikóten -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tri kote: trikotna ruta; plošča je trikotna; trikotno jadro / trikotna pila / trikotna kompozicija slike ♦ anat. trikotna mišica; elektr. trikotna vezava vezava, pri kateri so tokokrogi vezani v obliki trikotnika; teh. trikotni noži ♪
- trikótnik -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena,
moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊ astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen
trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
- trikráljevski -a -o prid. (á) nanašajoč se na (svete) tri kralje: slika s trikraljevskim motivom / trikraljevska voda na dan pred (svetimi) tremi kralji blagoslovljena voda ♦ etn. trikraljevski koledniki ♪
- tríkrat prisl. (ȋ) izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca ● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino ♪
- tríkraten tudi tríkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) 1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo 2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik tríkratno tudi tríkrátno prisl.: trikratno povrniti; trikratno zaračunan ♪
- tríkrílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri krila: trikrilna omara ♦ um. trikrilni oltar ♪
- trikromíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk ♪
- tríkróven -vna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri krove: trikrovna ladja ♪
- trikún -a m (ȗ) obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji ♪
- trílček -čka m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitre menjave glavnega tona z zgornjim sosednjim tonom: igrati, peti trilčke ♪
- trílec -lca m (ȋ) muz. melodični okrasek iz hitrega večkratnega menjavanja glavnega tona z zgornjim ali spodnjim sosednjim tonom: igrati, peti trilce ♪
- tríler tudi thríller -ja [triler] m (í) publ. umetniško delo z grozljivo, srhljivo vsebino, zlasti film; grozljivka, srhljivka: snemati triler; napet triler ♪
- tríléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star tri leta: trileten otrok 2. ki traja tri leta: triletna šola; vojaška služba je bila triletna // ki je za dobo treh let: triletna pogodba / triletni stroški ◊ agr. triletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v treh letih ♪
- trilogíja -e ž (ȋ) snovno, vsebinsko povezana skupina treh umetniških del, zlasti literarnih: igrati, napisati trilogijo; ti romani sestavljajo trilogijo; dramska, filmska trilogija; Potrčeva trilogija ♪
- trím -a m (ȋ) rekreacijska telesna dejavnost, zlasti hoja, tek, gimnastične vaje: ukvarjati se s trimom; pripomočki za trim ◊ navt. uravnoteženje ladje s prerazporeditvijo tovora, balasta; neskl. pril.: trim steza ♪
- trínajst in trinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število trinajst [13] a) v samostalniški rabi: sedem in šest je trinajst / ura je trinajst; odhod vlaka ob trinajstih petnajst 1315 b) v prilastkovi rabi: dosegel je trinajst točk od petnajstih mogočih; tudi neskl. star je deset do trinajst let // neskl. izraža številko trinajst: vozi se na progi trinajst ● trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost ♪
- trínajsti in trinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300 ● žarg. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto brigado med narodnoosvobodilnim bojem umreti; danes je trinajsti in še petek po ljudskem verovanju dan, ko se lahko pojavijo težave, neprijetnosti; trinajsta plača v kapitalistični ekonomiki vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta ♪
- trinajstíca -e ž (í) pog. številka trinajst: trinajstica mu je prinesla srečo pri žrebanju / peljati se s trinajstico s tramvajem, z avtobusom številka trinajst ♪
- trínítnik -a m (ȋ-ȋ) nekdaj groba bombažna ali lanena tkanina v keprovi vezavi, pri kateri so vezane po tri osnovne niti: hlače iz trinitnika ♪
- trinítrotoluól -a m (ȋ-ọ̑) voj. eksplozivna snov, ki nastane tako, da se trije atomi vodika v molekuli toluena nadomestijo s tremi nitroskupinami: s trinitrotoluolom polnjene bombe; eksplozija trinitrotoluola / atomska bomba z močjo 20.000 ton trinitrotoluola [TNT]; neskl. pril.: trinitrotoluol razstrelivo ♪
- trinóg -a m (ọ̑) ekspr. oblastnik, ki vlada nasilno, samovoljno: mladi kralj je postal trinog; državi je vladal trinog // nasilen, samovoljen človek: očitajo mu, da je trinog; bil je velik trinog ♪
43.954 43.979 44.004 44.029 44.054 44.079 44.104 44.129 44.154 44.179