Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (4.376-4.400)



  1.      slaboúmnica  -e ž () ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod
  2.      slaboúmnost  -i ž (ú) duševna nerazvitost: različne stopnje slaboumnosti
  3.      slabovíden  -dna -o prid.) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko
  4.      slabovídnež  -a m () ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis
  5.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala
  6.      slabovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja
  7.      slabšálen  -lna -o prid. () ki izraža zaničljiv, prezirljiv odnos do česa: slabšalna oznaka / slabšalni pomen besede slabšálno prisl.: ta izraz zveni slabšalno
  8.      slabšálnost  -i ž () lastnost, značilnost slabšalnega: ugotavljati slabšalnost besed
  9.      sbšanje  -a s () glagolnik od slabšati: visoke cene vplivajo na slabšanje življenjske ravni / slabšanje vremena
  10.      sbšati  -am nedov. () povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami sbšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša
  11.      sbši  -a -e prid. () 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita sbše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega sbši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab
  12.      sčenje  -a s (á) glagolnik od slačiti: slačenje krila, plašča; slačenje in sezuvanje / slačenje koruze
  13.      slačílen  -lna -o prid. () namenjen za preoblačenje: slačilna kabina
  14.      slačílka  -e [tudi k] ž () knjiž., redko striptizeta: nastopa kot slačilka
  15.      slačílnica  -e ž () prostor za preoblačenje: slačilnice so zraven telovadnice; slačilnice za kopalce
  16.      sčipúnca  -e ž (ā-) šalj. striptizeta: nastopala je kot slačipunca; barska slačipunca
  17.      sčiti  -im nedov., sčite in slačíte; slačíla tudi sčila (á) 1. delati, da kdo nima na telesu oblačila: mati slači otroka; slačiti hlače, krilo, pulover; slačiti se pred spanjem / redko slačiti rokavice snemati; pren., ekspr. veter slači drevesa 2. nar. ličkati: ob večerih so slačili / slačiti koruzo ● ekspr. s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali
  18.      sčje  -a s () knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem ● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem
  19.      sd  -a tudim () osušen vzklili ječmen, ki se uporablja za izdelovanje alkoholnih pijač, zlasti piva: sušiti slad / zeleni slad pri katerem so že razviti zeleni listi / ječmenov slad
  20.      sladak  gl. sladek
  21.      sladár  -ja m (á) delavec v sladarni: zaposlen je kot sladar
  22.      sladárna  -e ž () obrat za pridobivanje slada: pivovarna ima novo sladarno
  23.      sladčíca  -e ž (í) zastar. 1. slaščica: postregla jim je s sladčicami; prodajalnica sladčic 2. sladka pijača: požirek sladčice
  24.      sdek  tudi sladák sdka -o tudiprid., sjši stil. sladkéjši (á á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana // ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem // pesn. dober, okusen: sladko vince 2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah 3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta 4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka 5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami 6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha // prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno ● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekočaagr. sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje sdko in sladkó prisl.: sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo sdki -a -o sam.: rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; prim. sladko
  25.      sden 1 -dna -o prid. () nanašajoč se na slad: sladne tropine / sladna kava kava iz praženega slada, navadno ječmenovegakem. sladni sladkor disaharid, pridobljen iz škroba; maltoza

   4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA