Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (42.754-42.778)


  1.      šuštéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati rahle, nezveneče glasove: suho listje šušti; veje šuštijo v vetru; brezoseb. v travi šušti // povzročati rahle, nezveneče glasove: šušteti s papirjem šuštèč -éča -e: svilena šušteča ruta ♪
  2.      šváb  -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
  3.      švabaríja  -e ž (ȋ) slabš. Nemci, zlasti kot okupatorski vojaki: tu se je zbralo veliko švabarije ♪
  4.      švabobránec  -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
  5.      švabobránski  -a -o prid. (ȃ) slabš. domobranski: švabobranska zaseda ♪
  6.      švábski  -a -o prid. (ȃ) slabš. nemški: skozi vas je šla švabska patrulja; švabsko taborišče ♪
  7.      švábščina  -e ž (ȃ) slabš. nemški jezik, nemščina: pogovarjala sta se v švabščini ♪
  8.      švapánje  -a s (ȃ) glagolnik od švapati: na Gorenjskem poznajo švapanje ♪
  9.      švapáti  -ám nedov. (á ȃ) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo ♪
  10.      švédra  -e ž (ẹ̑) slabš. šepast človek: grbci in švedre / kot psovka ti švedra švedrasta ♪
  11.      švedráti  -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪
  12.      švédski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi ◊ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
  13.      švêrcar  -ja m (ē) nižje pog. tihotapec: to blago je kupil od švercarjev ♪
  14.      švíganje  -a s (ȋ) glagolnik od švigati: šviganje lastovk / šviganje krogel ♪
  15.      švígašvága  -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
  16.      švígati  -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči plameni; nemirno švigajoče oči ♪
  17.      švígljast  -a -o prid. (ȋ) nar. zelo velik in suh: mlad, švigljast fant ♪
  18.      švígniti  -em dov. (í ȋ) 1. zelo hitro zleteti: lastovka je švignila iz gnezda; ptič je švignil v grmovje / krogla je švignila mimo njega; puščica je švignila v zrak; ekspr. raketa je bliskoma švignila čez nebo // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, steči: zajec je švignil iz grmovja; otroci so švignili skozi vrata; švignil je v hišo / če le more, švigne od doma / avtomobil je švignil mimo nje zelo hitro zapeljal 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: blisk je švignil čez nebo / plamen je švignil kvišku; pren., ekspr. misel mu je švignila skozi možgane 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z očmi po njem / jezen pogled mu je švignil po ljudeh jezno jih je pogledal 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigniti z bičem po konju ♪
  19.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel ♪
  20.      švísniti  -em dov. (í ȋ) švistniti: jermen je švisnil / krogla je švisnila mimo njega ♪
  21.      švíst  -a m (ȋ) oster, sikajoč glas: slišati je bilo švist biča, kose, puščice / redko švist svilenega krila šumenje, šuštenje / krogla je s švistom letela mimo ♪
  22.      švíst  medm. (ȋ) posnema oster, sikajoč glas pri hitrem premikanju po zraku: švist, mu je švignila krogla nad glavo / avtomobil je pridrvel mimo: švist, in že ga ni bilo več ♪
  23.      švístanje  -a s (ȋ) glagolnik od švistati: švistanje krogel / švistanje z bičem ♪
  24.      švístati  -am nedov. (ȋ) v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal // v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo // s tankim predmetom v presledkih zamahovati po zraku, da se slišijo taki glasovi: švistali so z biči ♪
  25.      švistênje  -a s (é) glagolnik od švisteti: švistenje listja / švistenje bičev ♪

   42.629 42.654 42.679 42.704 42.729 42.754 42.779 42.804 42.829 42.854  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA