Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (42.679-42.703)


  1.      štrébar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar ♪
  2.      štrêmelj  -mlja m (é) nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov ♪
  3.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno ♪
  4.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile ♪
  5.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las ♪
  6.      štríhati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. barvati, pleskati: štrihati vrata ● pog. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo ♪
  7.      štrìk  štríka m (ȉ í) nižje pog. vrv: napeti štrik; obesiti perilo na štrik ∙ nižje pog. najraje bi si dal štrik za vrat se obesil; pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost ♪
  8.      štŕk  medm. (ȓ) izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk ♪
  9.      štŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati kratke, odsekane glasove zlasti pri brizgu, padcu: dež je štrkal na okna / brezoseb. v kotlu je štrkalo in šumelo 2. redko slišno brizgati: mleko štrka v golido ● ekspr. iskre so štrkale na vse strani se hitro razprševale, švigale; nar. z drevja štrka zrelo sadje pada ♪
  10.      štŕkavec  -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
  11.      štŕkelj  -klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta ♪
  12.      štrkljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. štorkljati: s coklami je štrkljal po kamenju ♪
  13.      štŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) redko slišno brizgniti: kri je štrknila iz rane; kapljica apna mu je štrknila v oko / preh. štrknil je slino iz ust ♪
  14.      štrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. biti, stati v položaju pravokotno na podlago, stran od česa: pogladil si je lase, da mu ne bi štrleli; ušesa mu štrlijo / veje dreves štrlijo na vse strani; vlakna na tkanini štrlijo pokonci / pod nosom mu štrlijo brki / ovratnik pri obleki štrli od vratu se ne prilega vratu 2. segati bolj daleč od sosednje stvari: zgornja ustnica štrli čez spodnjo; brada mu štrli naprej / bil je tako suh, da so mu štrlela rebra zelo / žima štrli iz blazine; lasje štrlijo izpod rute // segati nad okolico: zadaj so štrleli visoki vrhovi gor / dimniki so štrleli v nebo 3. ekspr. biti zelo poudarjeno izražen: vzgojna misel preveč štrli iz besedila ∙ ekspr. ta učenec štrli iz drugih je drugačen, boljši od drugih 4. nar. strmeti: štrlel je v vrata in čakal, da se odprejo štrlèč -éča -e: štrleče ličnice; štrleča skala ♪
  15.      štrlína  -e ž (í) kar štrli iz česa: stena ni imela nobene štrline; štrline na obrazu / obrisi vrhov in štrlin ♪
  16.      štropòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe ♪
  17.      štropotánje  -a s (ȃ) glagolnik od štropotati: štropotanje dežja; štropotanje vode ♪
  18.      štropotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati kratke, zamolkle glasove: dež, studenec štropota / velike kaplje so štropotale po oknu štropotajoč udarjale; potok štropota po kamenju štropotajoč teče štropotajóč -a -e: štropotajoča voda ♪
  19.      štropôtniti  -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno ♪
  20.      štrúca  -e ž (ú) 1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha ∙ nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo 2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco ◊ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče ♪
  21.      štrúcarica  -e ž (ȗ) poletna solata z valjasto glavo: saditi štrucarico ♪
  22.      štrúčica  -e ž (ú) manjšalnica od štruca: pravkar pečena štručica / štručica masla ♪
  23.      štrúčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od štruca: zapečena štručka / štručka masla 2. ljubk. povit dojenček: popestovala je svojo štručko ♪
  24.      štrúčnica  -e ž (ȗ) podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca: dati testo v štručnico ♪
  25.      štrúkelj  -klja m (ú) 1. pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: speči štruklje in potico; na pot mu je dala tri štruklje / medeni, pehtranovi štruklji / nar. dolenjsko iti po štruklje na obisk na dan žegnanja, ko se obdaruje s tem pecivom // kar je po obliki temu podobno: iz zmletega mesa narediti štrukelj; zviti razvaljano testo v štrukelj; dati v pekač dva štruklja 2. nav. mn. kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z različnimi nadevi: skuhati, zrezati štruklje / vzeti največji štrukelj iz sklede kos te jedi / ajdovi štruklji; orehovi, sirovi štruklji ♪

   42.554 42.579 42.604 42.629 42.654 42.679 42.704 42.729 42.754 42.779  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA