Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (42.629-42.653)
- štíridesetlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) 1. štirideseta obletnica: proslavljali so štiridesetletnico pisateljeve smrti 2. štirideset let stara ženska: prisedla je prikupna štiridesetletnica ♪
- štíriindvájset -ih štev. (ȋ-ȃ) izraža število ali številko štiriindvajset [24]: na bojišču je bilo preteklih štiriindvajset ur mirno; poslušati poročila ob štiriindvajsetih 24h ♪
- štíriindvájseti -a -o štev. (ȋ-ȃ) ki v zapovrstju ustreza številu štiriindvajset: štiriindvajseti [24.] rojstni dan; vlak je odpeljal ob štiriindvajseti (uri) 24h ♪
- štírikolésen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila ♪
- štírikóten -tna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila ♪
- štírikrílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima štiri krila: štirikrilna omara; štirikrilno okno / štirikrilno poslopje ♪
- štíriléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) 1. star štiri leta: štirileten otrok 2. ki traja štiri leta: štiriletna praksa; šolanje je štiriletno // ki je za dobo štirih let: skleniti štiriletno pogodbo ♦ agr. štiriletni kolobar kolobar, pri katerem se zvrstijo določene kmetijske rastline v štirih letih ♪
- štirilétka -e ž (ẹ̑) štiriletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: prva štiriletka je bila pomembna za razvoj industrije; drugo leto štiriletke ♪
- štírimésten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) mat. ki sestoji iz štirih mest: štirimestno število / štirimestna tabela ♪
- štírinajst in štirinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število ali številko štirinajst [14]: sedem in sedem je štirinajst / odhod vlaka ob štirinajst(ih) petnajst 1415 / vzel je štirinajst dni dopusta / obiskal te bom danes štirinajst dni / prva svetovna vojna se je začela leta štirinajst leta 1914 ♪
- štirínajstdnévnik in štirinájstdnévnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑) vsakih štirinajst dni izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: objaviti članek v štirinajstdnevniku; list bo izhajal kot štirinajstdnevnik ♪
- štírinajsti in štirinájsti -a -o štev. (ȋ; á) ki v zapovrstju ustreza številu štirinajst: otroci od sedmega do štirinajstega leta; bilo je štirinajstega [14.] maja; delo je končal ob štirinajsti (uri) 14h / prva svetovna vojna se je začela štirinajstega leta leta 1914; štirinajsto [14.] stoletje od 1300 do 1400; sam.: pohod Štirinajste na Štajersko 14. divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ♪
- štírirazréden -dna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri razrede, oddelke: ta šola je štirirazredna ♪
- štírirazrédnica -e ž (ȋ-ẹ̑) nekdaj štirirazredna šola: šola se je razširila v štirirazrednico ♪
- štírirôčen in štíriróčen -čna -o prid. (ȋ-ō; ȋ-ọ̄) ki se izvaja s štirimi rokami: štiriročna klavirska igra ♦ muz. štiriročna skladba štírirôčno in štíriróčno prisl.: igrati skladbo štiriročno ♪
- štíriséd in štírisèd -éda m (ȋ-ẹ̑; ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) šport. vozilo s štirimi sedeži, zlasti za bob, kajak: dvosedi in štirisedi / tekmovanje štirisedov ♪
- štíristolétnica -e ž (í-ẹ̑) štiristota obletnica: praznovati štiristoletnico razglasitve mesta ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štírje štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre
ocene 2. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove
bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
- štírka 1 -e ž (ȋ) 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina // sod za to mero ♪
- štóber -bra m (ọ́) nar. stojalo za goreče trske: v štobru bodo gorele trske, žerjavica bo žarela rdeče (V. Kavčič) ♪
- štófast -a -o prid. (ọ̑) nižje pog. ki je iz debelejše volnene tkanine: štofaste hlače ♪
- štókati -am nedov. (ọ́ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti ♪
- štolnína -e ž (ȋ) rel. pristojbina, ki se plača ob različnih obredih: štolnina od pogreba, poroke ♪
- štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
42.504 42.529 42.554 42.579 42.604 42.629 42.654 42.679 42.704 42.729