Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (42.204-42.228)



  1.      šifránt  -a m (ā á) 1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant 2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev
  2.      šifrántka  -e ž (ā) strokovnjakinja za šifriranje: med vojno je bila šifrantka
  3.      šifrêrka  -e ž () strokovnjakinja za šifriranje: bila je šifrerka na poveljstvu
  4.      šifríranje  -a s () glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil; na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje
  5.      šifríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na šifriranje: šifrirni postopek, sistem / dela v šifrirnem oddelku; šifrirni stroj; šifrirna knjiga ◊ ptt šifrirni ključ znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila
  6.      šíht  -a m () nižje pog. 1. izmena, zlasti v rudniku, tovarni: delati na tri šihte / nočni, popoldanski šiht / prvi šiht še dela 2. služba, delo, zlasti v rudniku, tovarni: opraviti, zamuditi šiht; po šihtu imamo sestanek / iti, voziti se na šiht; moški so na šihtu / še dva šihta mi moraš plačati delovnika
  7.      šíhtar  -ja m () nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom
  8.      šíja  -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha
  9.      šikaníranje  -a s () glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju
  10.      šíkati se  -am se nedov. () nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro
  11.      šíkniti  -em dov.) redko brizgniti s šumom: odprl je pipo in voda je šiknila v zrak
  12.      šílek  -lka m () zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho
  13.      šíliti  -im nedov.) delati ostro, koničasto: šiliti konico; šiliti z nožem, s šilčkom / šiliti svinčnik
  14.      šíljenje  -a s () glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov
  15.      šílo  -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljarilzool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja
  16.      šilonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima šilast nos: šilonos starec
  17.      šímbas  -a m () meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas
  18.      šímelj  -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj
  19.      šími  -ja m () fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi; figure šimija // skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; neskl. pril.: naučiti se šimi figur
  20.      šímlja  -e ž () kobila belkaste barve
  21.      šimpánz  -a m () človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki: proučevati življenje šimpanzov; šimpanzi in orangutani
  22.      šimpánzinja  -e ž () samica šimpanza: šimpanzinja z mladičem
  23.      šíniti  -em dov.) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj ● ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili
  24.      šinjél  -a m (ẹ̑) žarg., voj. (vojaški) plašč: obleči šinjel
  25.      šinjón  -a m (ọ̑) knjiž. 1. frizura, pri kateri so lasje speti nad tilnikom: šinjon ji ne pristaja / počesati se na šinjon, v šinjon 2. lasni vložek: kupiti šinjon

   42.079 42.104 42.129 42.154 42.179 42.204 42.229 42.254 42.279 42.304  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA