Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (42.079-42.103)



  1.      ščetínar  -ja m () 1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar 2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine
  2.      ščetínast  -a -o prid. (í) 1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača 2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival 3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi ščetínasto prisl.: ščetinasto dlakava rastlina
  3.      ščetínec  -nca m () ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: v hlevu so krulili lačni ščetinci
  4.      ščetíniti  -im nedov.) postavljati v položaj, kot so bodice pri ježu: pes ščetini dlako in laja; sokol je ščetinil perje okoli vratu / ekspr. gubančil je čelo in ščetinil brke mrščilekspr. od jeze so se mu ščetinili brki zelo se je jezil; ekspr. nad čelom so se mu ščetinili lasje je imel zelo kratke, pokonci stoječe lase
  5.      ščetínovec  -vca m (í) zastar. ščetinar, ščetinec: zaklati ščetinovca
  6.      ščetínovka  -e ž (í) bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk
  7.      ščétka  -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokoncičeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi
  8.      ščétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ščetkati: ščetkanje las / ščetkanje obleke
  9.      ščétkar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar
  10.      ščétkast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasje ščétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki
  11.      ščétkati  -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačitiusnj. ščetkati usnje
  12.      ščína  -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo
  13.      ščínk  -a m () posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca // redko ščinkanje: poslušati vesel ščink
  14.      ščìnk  medm. () posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink
  15.      ščínka  -e ž () nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami
  16.      ščínkanje  -a s () glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev
  17.      ščínkati  -am nedov. () oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka
  18.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo
  19.      ščíp  -a m () 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel
  20.      ščipálec  -lca [c in lc] m () 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec
  21.      ščipálen  -lna -o prid. () navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče
  22.      ščipálka  -e [k in lk] ž () 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica
  23.      ščipálnik  -a m () očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico ◊ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče
  24.      ščípanje  tudi ščipánje -a s (í; ) glagolnik od ščipati: ščipanja in žgečkanja ne prenese / ščipanje poganjkov / ščipanje po trebuhu / ščipanje voznih listkov ♦ kozm. masaža, pri kateri se koža rahlo ščipa
  25.      ščípati  -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte b) odstranjevati: ščipati poganjke 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz

   41.954 41.979 42.004 42.029 42.054 42.079 42.104 42.129 42.154 42.179  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA