Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (4.201-4.225)



  1.      sámovladaríca  -e ž (-í) ženska oblika od samovladar: državi je vladala samovladarica
  2.      samovdje  -a s () knjiž. samodrštvo: boriti se proti samovladju / bilo je v dobi fevdalnega samovladja ∙ knjiž. ljudsko samovladje ljudska demokracija
  3.      sandála  -e ž () nav. mn. lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto: obuti sandale; modne sandale; strgati jermen na sandalah
  4.      sardéla  -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih stisnjena riba, ki živi zlasti v Sredozemskem morju: loviti sardele; gospodarski pomen sardel / sardele v olju; bili smo natlačeni kot sardele
  5.      satanéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela
  6.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni
  7.      Scíla  -e ž () knjiž., ekspr., v zvezi Scila in Karibda nevarnost: še zmerom nismo mimo vseh Scil in Karibd ∙ knjiž. priti med Scilo in Karibdo v položaj, ko se vsaj eni izmed dveh pretečih nevarnosti ne da izogniti
  8.      scíla  -e ž () bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile
  9.      scinticija  -e ž (á) fiz. blisk, ki ga v kristalu povzroči ionizirajoči delec: na zaslonu se je pokazala scintilacija
  10.      scintilacíjski  -a -o prid. () fiz., navadno v zvezi scintilacijski števec priprava za ugotavljanje ionizirajočih delcev in merjenje njihove energije glede na bliske, ki jih povzročajo v snovi
  11.      sečíla  -číl s mn. () anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni sečil
  12.      sednje  -a s () glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago
  13.      sedr  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar
  14.      sedrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sedlarje ali sedlarstvo: sedlarska šivanka / torbarski in sedlarski izdelki / sedlarska obrt
  15.      sedrstvo  -a s () obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo
  16.      sêdlast  -a -o prid. (é) podoben sedlu: sedlast greben; konj s sedlastim hrbtom ♦ anat. sedlast nos nos z vbočenim nosnim korenom
  17.      sedti  -ám nedov.) nadevati, nameščati sedlo: sedlati konje, mule
  18.      seguidílla  -e [segidilja] ž () muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu
  19.      sekuren  -rna -o prid. () knjiž. 1. nanašajoč se na dobo stotih let, stoleten: sekularen razvoj / sekularne izkušnje 2. izjemen, izreden, edinstven: sekularen umetnik; ta roman je sekularno delo 3. posveten, sveten: sekularna umetnost
  20.      sekularizácija  -e ž (á) glagolnik od sekularizirati: sekularizacija literature, šolstva, življenja / sekularizacija cerkvene posesti
  21.      sekularizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da kaj izgubi verski, cerkveni značaj: sekularizirati šolstvo // jur., zgod. spremeniti cerkveno premoženje v posvetno, državno: sekularizirati cerkveno posest sekularizíran -a -o: sekularizirana družba
  22.      shladíti  -ím dov., shdil ( í) narediti kaj hladno, mrzlo: shladiti jed, mleko; shladiti z ledom / dež je shladil ozračje shladíti se 1. postati hladen, mrzel: popij kavo, preden se shladi; peč se je že shladila; brezoseb. čez noč se je shladilo 2. dobiti občutek hlada: v senci so se shladili shlajèn -êna -o: shlajen čaj; shlajena peč
  23.      shlajeváti  -újem nedov.) delati kaj hladno, mrzlo: shlajevati vodo shlajeváti se postajati hladen, mrzel: kava se počasi shlajuje
  24.      shlapeti  ipd. gl. izhlapeti ipd.
  25.      shor  -ja m (á) v srednjem veku študent: postati sholar

   4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA