Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (41.954-41.978)



  1.      svójstvo  -a s (ọ̑) star. 1. lastnost: delavnost je njegovo glavno svojstvo; njeno slabo svojstvo je, da ne zna molčati / prirojena svojstva // značilnost: to je svojstvo našega jezika 2. sposobnost, zmožnost: duševna in telesna svojstva učenca ● zastar. zamenjal ga bo v svojstvu poveljnika kot poveljnik
  2.      svójta  -e ž (ọ̑) zastar. rodbina, sorodniki: ob rojstnem dnevu starega očeta se je zbrala vsa svojta ● zastar. to je naredila razbojniška svojta drhal, svojat
  3.      svórnik  -a m (ọ̑) 1. agr. klin, ki se vtakne skozi soro, da veže z njo zadnji del voza; sornik: vtakniti svornik / svornik pri vozu 2. strojn. jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik: svornik je obrabljen; svornik v batu motorja 3. grad. jeklen debelejši vijak z glavo in matico za vezanje dveh, navadno lesenih gradbenih elementov: vgraditi svornik; zvrtati luknje za svornik
  4.      svŕha  -e ž () zastar. namen: doseči uspeh je njegova glavna svrha / zbiranje kamnin v učne, znanstvene svrhe / uvajati nove postopke v svrho povečanja produktivnosti za povečanje
  5.      š  [èš in šǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, š êša tudi š-ja ( ; ǝ̏) dvajseta črka slovenske abecede: napiši š; veliki Š // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: š je šumevec
  6.      š  [š́] medm. posnema šum, ki nastane pri izhajanju pare, zlasti pri parni lokomotivi: lokomotiva izpušča paro: š, š, š / otrok je posnemal lokomotivo: š-š-š-š
  7.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso
  8.      šablóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava, ki omogoča večkratno izdelovanje predmeta, stvari z natančnim posnemanjem vzorca: izdelati šablono; odrezati šipo po šabloni; lesena šablona / pleskarska šablona; šablona za pisanje 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: izogibati se šablonam / pri razčlenjevanju dela je bilo čutiti šablono; teorija ustreza splošnim šablonam / zasliševanja so potekala po šabloni; ta roman je pisan po šabloni
  9.      šablónar  -ja m (ọ̑) 1. delavec, ki dela s šablono: zaposlen je kot šablonar 2. publ. kdor se natančno, togo drži ustaljenih oblik česa: iz teh izkušenj bi se lahko tudi šablonarji kaj naučili
  10.      šablonírati  -am nedov. in dov. () teh. delati s šablono: šablonirati vzorec šabloníran -a -o: šablonirana stena
  11.      šablonizácija  -e ž (á) glagolnik od šablonizirati: šablonizacija pouka
  12.      šablonizíranje  -a s () glagolnik od šablonizirati: boriti se proti šabloniziranju
  13.      šablónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šablono: šablonska deska / šablonski pouk; šablonska reklama; šablonsko delo; ta poročila so preveč šablonska / šablonski odgovori; šablonska oznaka sodobne književnosti; šablonska rešitev vprašanja / biti šablonski šahist; pevka je bila precej šablonska / to šablonsko ugotovitev je dopolnila druga splošno šablónsko prisl.: šablonsko oblikovati; šablonsko ravnati; šablonsko prikazane osebe
  14.      šafót  -a m (ọ̑) knjiž. oder za obglavljanje obsojencev: stopiti na šafot; usmrtiti na šafotu / grozil mu je šafot smrtna kazen z obglavljenjem na takem odru
  15.      šága  -e ž (á) nar. gorenjsko trščica: v prst se ji je zadrla šaga
  16.      šáh  -a m () 1. družabna igra, pri kateri si dva igralca s premikanjem figur prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu: igrati šah; partija šaha / z njim se je seznanil pri šahu / razvoj jugoslovanskega šaha ♦ šah. problemski šah pri katerem se rešujejo šahovski problemi // šahovska garnitura: kupiti šah / žepni šah 2. šah. položaj v igri, v katerem je napaden kralj: napovedati šah / dvojni šah od dveh figur hkrati; odkriti šah ki ga povzroči umik figure; večni šah ki ga igralec povzroča pri vsaki naslednji potezi; šah šeh položaj v igri, v katerem sta istočasno napadena kralj in damaekspr. držati, imeti koga v šahu onemogočiti mu, da bi samostojno ukrepal, se odločal 3. zlasti v iranskem okolju, nekdaj vladar: sestati se s šahom; obisk šaha
  17.      šáhinja  -e ž () zlasti v iranskem okolju, nekdaj šahova žena: obisk šaha in šahinje
  18.      šahíranje  -a s () glagolnik od šahirati: šahiranje v klubu / šahiranje z revnimi državami
  19.      šahírati  -am nedov. () 1. igrati šah: nekateri so kartali, drugi šahirali; zna dobro šahirati 2. publ., v zvezi s s, z onemogočati komu, da bi samostojno ukrepal, se odločal, zlasti na političnem področju: šahirati z malimi narodi
  20.      šahíst  -a m () kdor igra šah: slovel je kot dober šahist; prvenstvo mladih šahistov
  21.      šáhovec  -vca m () zastar. šahist: slab šahovec
  22.      šájdesen  -sna m (á) etn. jed, zlasti pecivo, ki se da povabljencem ob odhodu, navadno s svatbe: domov so prinesli šajdesen
  23.      šájevka  -e ž () nar. krilo temne barve iz močne tkanine: Šajevko in irhaste hlače - to je človek nosil in nosil (F. Finžgar)
  24.      šájka  -e ž () nekdaj 1. majhna ladja za obrambo pred Turki, v rabi zlasti na Donavi: bojne šajke z velikimi jadri 2. majhna tovorna ladja pravokotne oblike, v rabi na Dravi: voziti les s šajkami ◊ voj. čoln vojne mornarice, navadno z dvema vesloma
  25.      šájkača  -e ž () v stari Jugoslaviji vojaško pokrivalo: nosil je šajkačo; vojak s šajkačo na glavi

   41.829 41.854 41.879 41.904 41.929 41.954 41.979 42.004 42.029 42.054  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA