Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (41.754-41.778)


  1.      súženjski  -a -o [žǝn] prid. (ú) nanašajoč se na sužnje ali suženjstvo: suženjsko delo; težko suženjsko življenje / suženjska doba / takratni suženjski položaj žensk; zahtevati suženjsko pokorščino; suženjska vdanost ∙ ekspr. rešiti se suženjskega jarma suženjstva; slabš. suženjski prevod prevod, ki se v škodo stila popolnoma ujema s predlogo, z originalom súženjsko prisl.: suženjsko ponižen človek ♪
  2.      súženjstvo  -a [žǝn] s (ú) 1. gospodarsko-družbena ureditev pred fevdalizmom, v kateri so proizvajalci sužnji: suženjstvo v stari Grčiji; suženjstvo in fevdalizem 2. obstoj sužnjev: odpraviti suženjstvo v Ameriki; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje sužnjev; sužnost: osvoboditi koga suženjstva 3. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) stoletnega suženjstva; narodi so ječali v suženjstvu / suženjstvo delavcev v kapitalizmu / duhovno suženjstvo; suženjstvo predsodkom ◊ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih zaradi neporavnanih dolgov ♪
  3.      súžnja  -e ž (ú) ženska oblika od suženj: pobegla sužnja / ženska je ponekod še vedno sužnja moža ♪
  4.      súžnjeposéstniški  -a -o prid. (ū-ẹ̑) sužnjelastniški: sužnjeposestniška družba ♪
  5.      sužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti suženj, opravljati suženjska dela: sužnjevati do smrti; sužnjevati na galeji 2. ekspr. biti podrejen, odvisen: svobodni ljudje nočejo sužnjevati ♪
  6.      súžnji  -a -e prid. (ú) star. 1. zasužnjen: sužnji narod / sužnja dežela 2. suženjski: sužnja preteklost; sam.: lastnik več sužnjih sužnjev ♪
  7.      súžnjica  -e ž (ú) 1. manjšalnica od sužnja: stregle so ji mlade sužnjice 2. star. sužnja: priklanjanje sužnjic ♪
  8.      súžnost  -i ž (ú) 1. stanje, življenje sužnjev: osvoboditi koga iz sužnosti / prodali so jih v sužnost 2. ekspr. podrejenost, odvisnost: rešiti se (iz) sužnosti; stoletna sužnost tega naroda ● babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu; egiptovska sužnost izgnanstvo Izraelcev v Egiptu od 14. do 12. stoletja pred našim štetjem; knjiž. sladka sužnost popolna ljubezenska vdanost ♪
  9.      svája  -e ž (ā) nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja; svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji ♪
  10.      sváljek  -jka m (ȃ) podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa // kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima ♪
  11.      sváljkast  -a -o prid. (ȃ) ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las ♪
  12.      svaljkáti  -ám in sváljkati -am nedov. (á ȃ; ȃ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo ♪
  13.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim ♪
  14.      svaríti  -ím nedov. (ȋ í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči ♪
  15.      svarjênje  -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje ♪
  16.      svástika  -e ž (á) 1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca: v prstanu je vdelano znamenje svastike; vozli, rozete, trakovi in svastike 2. knjiž. tak križ kot simbol nacizma: nacistična uniforma s svastiko ♪
  17.      svátba  -e ž (ȃ) praznovanje ob poroki: pri sosedovih je svatba; iti, povabiti na svatbo; bogata, hrupna svatba ∙ ekspr. že dolgo se poznata, kdaj bo pa svatba se bosta poročila ♪
  18.      svatovánje  -a s (ȃ) glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč ♪
  19.      svéča  -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
  20.      svečàn  tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno ♪
  21.      svečán  -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana ♪
  22.      svečánost  -i ž (á) 1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost 2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka ♪
  23.      svečárna  -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna ♪
  24.      svečáva  -e ž (ȃ) star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči // svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd ♪
  25.      svéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na svečo: svetloba svečnega plamena / svečno stojalo ∙ poljud. 75-svečna žarnica 75-vatna ♪

   41.629 41.654 41.679 41.704 41.729 41.754 41.779 41.804 41.829 41.854  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA