Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (40.004-40.028)


  1.      solzílen  -lna -o [u̯z] prid. (ȋ) voj. ki povzroča solzenje: policija je demonstrante razgnala s solzilnim plinom / solzilne bombe ♪
  2.      solzíti se  -ím se [u̯z] nedov. (ȋ í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala ◊ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči ♪
  3.      solzívka  -e [u̯z] ž (ȋ) publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: rada je brala solzivke ∙ publ. muzikanti so igrali vesele poskočnice in otožne solzivke zelo čustvene skladbe ♪
  4.      solzljív  -a -o [u̯z] prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) solzi: suha ženska z majhnimi, solzljivimi očmi 2. jokav: sestra je zelo solzljiva / solzljiv glas ♪
  5.      sólznica  -e [u̯z] ž (ọ̑) anat. solzna žleza: solznice stalno vlažijo oči / žleza solznica ◊ anat. parna kost nosu pri očesni votlini s solzovodom; arheol. posodica za shranjevanje dišav ♪
  6.      solznodolínstvo  -a [u̯z] s (ȋ) knjiž., ekspr. 1. pojmovanje, prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: očitati Stritarju solznodolinstvo / tako govorjenje, pisanje je solznodolinstvo 2. lastnost, značilnost solznodolinskega: solznodolinstvo nazora ♪
  7.      sòm  sôma m (ȍ ó) velika sladkovodna roparska riba z dolgimi brki: ulovil je velikega soma ◊ zool. somi morske ali sladkovodne ribe brez lusk in z daljšimi ali krajšimi brki, Siluridae; mačji som do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami; morska mačka; pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis ♪
  8.      somán  -a m (ȃ) kem. počasi hlapljiv tekoč bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem: sarin in soman ♪
  9.      sòmaševánje  -a s (ȍ-ȃ) glagolnik od somaševati: somaševanje je vodil nadškof ♪
  10.      sombrêro  -a m (ȇ) zlasti v latinskoameriškem okolju klobuk z zelo širokimi krajevci: nositi sombrero; jezdec s sombrerom ♪
  11.      someglíca  -e [mǝg] ž (í) knjiž., redko meglica: nad poljem se je dvigala someglica ♪
  12.      soméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren // razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno ● knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmerna ◊ bot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico somérno prisl.: biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice ♪
  13.      somérnica  -e ž (ẹ̑) geom. premica, glede na katero sta geometrijski tvorbi ali dela geometrijske tvorbe simetrična; simetrala: somernica daljice, kota, krivulje; somernica dveh likov ♪
  14.      somérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost somernega: somernost telesa / imeti smisel za somernost ♦ biol. zvezdasta somernost glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline; geom. ravninska somernost glede na ravnino; min. somernost kristalov ♪
  15.      sòmeščàn  in sòmeščán -ána m (ȍ-ȁ ȍ-á; ȍ-ȃ) kdor je v razmerju do drugega meščan istega mesta: nagovoriti someščane; bili so ponosni na slavnega someščana ♪
  16.      somìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od som: mladi somiči ◊ zool. ameriški somič manjša, somu podobna sladkovodna riba, Ictalurus nebulosus ♪
  17.      somnambúlen  -lna -o prid. (ȗ) med. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečen: somnambulen človek; hodil je kot somnambulen / somnambulno stanje ∙ knjiž., ekspr. somnambulna ljubezen sanjska, nestvarna ♪
  18.      somnambulíst  -a m (ȋ) med. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: zdraviti somnambulista; kot otrok je bil somnambulist ∙ knjiž., ekspr. trdil je, da so pesniki somnambulisti sanjači, zanesenjaki ♪
  19.      somnambulízem  -zma m (ȋ) med. stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnost: proučevati somnambulizem; hipnoza in somnambulizem / zdraviti somnambulizem ♪
  20.      somorníca  tudi somórnica -e ž (í; ọ̑) geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode: te živali živijo zlasti v somornici; somornica ob izlivu rek ♪
  21.      sômovka  -e ž (ó) samica soma: somovka je odložila ikre ♪
  22.      somráčnost  in sómračnost -i ž (ā; ọ̄) knjiž. lastnost, značilnost somračnega: somračnost grape ♪
  23.      somrák  in sómrak -a m (ȃ; ọ̄) knjiž. polmrak: bil je že somrak, ko se je vračal / večerni somrak / somrak starinskih dvoran; pren. posvetiti v somrak preteklosti ● knjiž. v dušo se mu zgrinja somrak postaja žalosten, potrt; knjiž. živeti v somraku v razmerah, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje ◊ bot. navadni somrak zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti; navadna črna meta ♪
  24.      són  -a m (ọ̑) fiz. enota za merjenje glasnosti, preračunana iz fona: meriti v sonih; foni in soni ♪
  25.      sonánt  -a m (ā) lingv. zveneči soglasnik, ki ne zahteva pred seboj po zvenečnosti enakega soglasnika; zvočnik: variante sonantov ♪

   39.879 39.904 39.929 39.954 39.979 40.004 40.029 40.054 40.079 40.104  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA