Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (38.879-38.903)



  1.      síčnik  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen ob zobeh s priporo ali z zaporo, ki preide v priporo: sičniki in šumevci
  2.      síčniški  -a -o () pridevnik od sičnik: sičniški soglasniki
  3.      sideróza  -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza
  4.      sídranje  -a s () glagolnik od sidrati: sidranje ladje v globoki vodi / sidranje telefonskih drogov
  5.      sídrati  -am nedov. in dov. () 1. pritrjevati, privezovati s sidrom: sidrati ladjo; sidrati se v zalivu 2. grad. pritrjevati, povezovati s sidrom: sidrati strop
  6.      sidríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče
  7.      sídrn  -a -o prid. () nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago
  8.      sídro  -a s () 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidralaekspr. dvigniti sidro oditinavt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro
  9.      Síemens-Martínov  -a -o [sim-] prid. (-) metal., v zvezi Siemens-Martinova peč peč za pridobivanje jekla iz surovega železa, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek; martinovka
  10.      sienít  -a m () petr. magmatska kamnina, sestavljena zlasti iz glinencev
  11.      sifónar  -ja m (ọ̑) žarg. sodavičar: zaposliti sifonarja; delati pri sifonarju
  12.      síga  -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga
  13.      síganje  -a s () glagolnik od sigati: slišati je bilo siganje in ihtenje
  14.      sígati  -am nedov. ( ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti
  15.      sigmatízem  -zma m () nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem
  16.      sigmátski  -a -o prid. () lingv. nanašajoč se na obliko z glasom s v obrazilu: sigmatski aorist
  17.      signálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na signal ali signaliziranje: signalni sistem / signalna svetilka; signalizirati s signalnimi zastavicami / signalne naprave ob železniški progi / signalni pravilnik ♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav; voj. signalna pištola pištola za izstreljevanje posebnih svetilnih nabojev za sporazumevanje, osvetljevanje, označevanje; žel. signalni loparček priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka
  18.      signalíst  -a m () kdor je usposobljen za signaliziranje: signalist je začel mahati z zastavicami; signalist na ladji, letališču
  19.      signalizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od signalizirati: izuriti se v signalizaciji z zastavicami; naprave za signalizacijo 2. celota signalnih naprav: postaviti signalizacijo na križiščih; letališče je opremljeno z najmodernejšo signalizacijo za nočne pristanke letal / avtomatska, požarna, železniška signalizacija
  20.      signalizíranje  -a s () glagolnik od signalizirati: signaliziranje z zastavicami; naprave za signaliziranje / zvočno signaliziranje
  21.      signét  -a m (ẹ̑) zal. likovno znamenje kot oznaka za tiskarno, založbo: knjiga je opremljena s signetom; pren., knjiž. lahkotnost daje francoski literaturi svoj signet
  22.      signifikánten  -tna -o prid. () knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga
  23.      signíranje  -a s () glagolnik od signirati: signiranje slike / signiranje in katalogiziranje knjig
  24.      signírati  -am dov. in nedov. () 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana
  25.      signóra  tudi sinjóra -e [sinjo-] ž (ọ̑) v italijanskem okolju gospa: pozdraviti signoro / kot pristavek k imenu signora Carla

   38.754 38.779 38.804 38.829 38.854 38.879 38.904 38.929 38.954 38.979  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA