Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (38.854-38.878)


  1.      shrámba  -e ž (ȃ) 1. prostor za shranjevanje živil: shramba je prazna; stanovanje ima zračno shrambo; iti v shrambo po vino; ključ od shrambe / shramba za živila // navadno s prilastkom prostor za shranjevanje česa sploh: žitna shramba; shramba za prtljago 2. star. shranjevanje, hramba: prostor za shrambo sadja / dati, izročiti komu kaj v shrambo ♪
  2.      shrámben  -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shrambo: shrambno okno / shrambna omara omara za shranjevanje zlasti manjše količine živil ♪
  3.      shranítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od shraniti: shranitev sadja / dajati v shranitev v hrambo ♪
  4.      shraníti  in shrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti kaj za hudo silo prihraniti // narediti, da se kaj ohrani: shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma 2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču shránjen -a -o: shranjene listine; shranjena živila ♪
  5.      shranjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ima kaj v hrambi: shranjevalec odgovarja za shranjeno blago ♪
  6.      shranjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od shranjevati: shranjevanje jabolk za zimo; shranjevanje v hladilniku; prostor za shranjevanje čevljev / shranjevanje dopisov ♪
  7.      shranjeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shranjevati sadje in zelenjavo; shranjevati na police, v hladilnik / denarja ni varno shranjevati doma hraniti // delati, da se kaj ohrani: shranjevati pisma, račune, revije ♪
  8.      shréban  -a -o prid. (ẹ̄) star. razpokan, razklan: tramovi so shrebani / stara, shrebana bajta razmajana ♪
  9.      shrlína  -e ž (í) knjiž. puhasti sneg, pršič: z vej se je usipala shrlina; veter dviga shrlino ♪
  10.      shruméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. hrumeč se premakniti: ob žvižgu je vlak shrumel / plaz shrumi s hriba hrumeč zdrsi; pren. vojska je shrumela čez deželo ♪
  11.      shrústati  -am dov. (ú) ekspr. pojesti (kaj tršega): s slastjo je shrustala lešnike ♪
  12.      shújšanje  -a s (ȗ) glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja; sredstvo za shujšanje ♪
  13.      shújšanost  -i ž (ȗ) stanje shujšanega človeka: skrbela jih je fantova shujšanost; zaradi shujšanosti se jim je zdel še večji ♪
  14.      shújšati se  -am se dov. (ȗ) star. poslabšati se: bolezen se mu je shujšala ♪
  15.      shúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž. pritajiti se, sključiti se: shulil se je za kup peska / ko je pogladil žival, se je še bolj shulila shúljen -a -o: shuljena starka ♪
  16.      si  členek za poudarjanje zaimenske, prislovne ali medmetne zveze: izberi kogar si že bodi; do take sreče ne pride kdor si bodi kdorsibodi; ne govori o tem tukaj ne kjer si bodi drugje kjersibodi; star. lej si no, kakšno dekle si postala / star. gorje si ga ladji, ki zaide med te čeri; prim. bogsigavedi, karsibodi, katerisibodi, kjersibodi, vragsigavedi ipd. ♪
  17.      síal  -a m (ȋ) geol. zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena iz rudnin, ki vsebujejo zlasti silicij in aluminij: sial in sima ♪
  18.      síamski  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: siamska dvojčka dvojčka, zraščena zlasti v spodnjem delu prsnice; siamska mačka mačka s kratko dlako svetlo sive barve in temno rjavimi ušesi, tacami in repom ♪
  19.      sibílski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. nejasen, dvoumen: poslal mu je sibilski odgovor ♪
  20.      sibírija  -e ž (í) ekspr. zelo mrzel, neprijeten kraj: v tej sibiriji ne morem delati ♪
  21.      sibírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz ◊ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica ♪
  22.      sicèr  tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) I. 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi II. v prislovni rabi 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več // izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe // poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar ● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli ♪
  23.      sicèršnji  -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
  24.      sičánje  -a s (ȃ) glagolnik od sičati: sičanje pare ♪
  25.      sičáti  -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para ♪

   38.729 38.754 38.779 38.804 38.829 38.854 38.879 38.904 38.929 38.954  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA