Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (38.579-38.603)


  1.      sèl  slà [ǝl in ǝu̯] m (ǝ̏ ȁ) 1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel ♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte 2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo ♪
  2.      sélec  -lca m (ẹ̑) zool., navadno v zvezi sokol selec sokol, zgoraj modro siv s temnejšimi prečnimi progami in črnkasto glavo, Falco peregrinus ♪
  3.      selékcija  -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev ◊ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih ♪
  4.      selekcíjski  tudi selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem ♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja ♪
  5.      selekcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme ♪
  6.      selekcioníst  -a m (ȋ) agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: začel je delati kot selekcionist povrtnin ♪
  7.      selektíven  -vna -o prid. (ȋ) izbiren, odbiralen: selektivni kriteriji; selektivno gojenje rastlin, živali / selektivni postopek selekcijski / publ. selektivna razvojna politika; ta šola je zelo selektivna ♦ gozd. selektivno redčenje redčenje, sekanje dreves, ki ovirajo rast določenih dreves selektívno prisl.: selektivno redčiti gozd ♪
  8.      selektívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost selektivnega: načelo selektivnosti / selektivnost pri odobravanju kreditov ♦ rad. sposobnost radijskega, televizijskega sprejemnika, da loči želeni oddajnik od drugih ♪
  9.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena ♪
  10.      selenít  -a m (ȋ) domnevno bitje, ki živi na luni: zgodbe o selenitih / knjiž. selenita z vesoljske ladje sta varno pristala na luni vesoljca ♪
  11.      selénski  -a -o prid. (ẹ̑) navadno v zvezah: elektr. selenski usmernik usmernik na osnovi polprevodniških lastnosti selena; fiz. selenski fotoelement priprava, ki deluje kot izvir električne napetosti, ko je osvetljena ♪
  12.      selfmademan  -a [sélfméjdmên] m (ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan ♪
  13.      selítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od seliti: selitev iz enega stanovanja v drugo / prisilna selitev / selitev tiskarne / proučevati selitve Slovanov / selitev delovne sile iz vasi v mesta / selitev ptic; selitev rib iz hladnih rek v topla morja ● publ. poleti se začne prava selitev narodov se začnejo množična turistična potovanja ♪
  14.      selíti  sélim nedov. (ȋ ẹ́) povzročati, da kdo spremeni stalno ali začasno bivališče: seliti delavce v nova stanovanja / seliti živino; seliti čebele na pašo // povzročati, da kaj spremeni svoje stalno mesto: seliti knjige v nove prostore selíti se spreminjati stalno ali začasno bivališče: zaradi zaposlitve so se večkrat selili / seliti se na deželo, v mesto; seliti se iz kraja v kraj / seli se v novo hišo / ptice se že selijo na jug; te živali se selijo začasno spreminjajo bivališča zaradi prezimovanja, parjenja // spreminjati svoje stalno mesto: vrtec se je selil v novo stavbo / ekspr. bogastvo se je selilo v roke lastnikov naftnih vrelcev je prehajalo ● publ. kolone avtomobilov se selijo proti morju turisti množično potujejo; ekspr. selil se je iz službe v službo pogosto je menjaval službe; ekspr. trikrat seliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči selèč -éča -e: seleč se iz enega stanovanja v drugo; seleči se vaščani; seleče se ptice ♪
  15.      séljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od seliti: seljenje prebivalstva s podeželja v mesta ♪
  16.      sêlo  -a s, mn. tudi séla (é) zastar. vas, naselje: živeti na selu; učitelji iz sosednjih sel ♪
  17.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
  18.      semafór  -ja in -a m (ọ̑) 1. signalna naprava, ki s svetlobnimi znaki ureja promet na cesti, železnici: semafor se je pokvaril; postaviti semafor; na semaforju je gorela zelena luč; ustaviti (se) pred semaforjem / semafor gori, utripa; semafor je odprt, zaprt / cestni, železniški semafor; pren., publ. zelena luč na semaforju zasebnega gostinstva ∙ pog. zapeljati skozi rdeči semafor skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč 2. elektronska naprava na stadionih, v športnih dvoranah za objavljanje rezultatov, informacij: semafor je pokazal seznam vseh nastopajočih; podatki na semaforju ♪
  19.      semaforizácija  -e ž (á) glagolnik od semaforizirati: semaforizacija križišča; prva faza semaforizacije v mestu ♪
  20.      semaforizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti s semaforji: semaforizirati glavni trg semaforizíran -a -o: semaforizirano križišče ♪
  21.      semántičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi semántično prisl.: besedi se semantično pokrivata ♪
  22.      séme  -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena; samo vsako tretje seme je vzklilo; užitna semena; plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / poljud. praprotno seme trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme; pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev 3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko ● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor ◊ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti ♪
  23.      semeníca  tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice ♪
  24.      semeníščnik  -a m (ȋ) slušatelj bogoslovja, ki stanuje v semenišču: mladi semeniščniki ♪
  25.      semenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od semeniti: zgodnja semenitev; cvetenje in semenitev dreves, vrtnic / semenitev krav ♪

   38.454 38.479 38.504 38.529 38.554 38.579 38.604 38.629 38.654 38.679  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA