Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (38.279-38.303)


  1.      sámoumévnost  -i ž (ȃ-ẹ́) značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč // knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo ♪
  2.      sámouničeválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samouničevanje: samouničevalni nagibi; brezizhodnost položaja ga je vodila k uničevalnim in samouničevalnim dejanjem / to bi bila samouničevalna vojna ♪
  3.      sámouničevánje  -a s (ȃ-ȃ) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja ♪
  4.      sámoupráven  -vna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje: a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe / samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države / samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje ◊ jur. samoupravna sodišča sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom sámouprávno prisl.: samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja ♪
  5.      sámouprávljanje  -a s (ȃ-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma ♪
  6.      sámouprávljati  -am nedov. (ȃ-á) kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odločati pri upravljanju skupnih zadev: uspešno samoupravljati sámoupravljajóč -a -e: samoupravljajoča se družba ♪
  7.      sámoupravljávec  -vca m (ȃ-ȃ) kdor kot član delovne ali kake druge skupnosti samostojno neposredno ali posredno odloča pri upravljanju skupnih zadev: dolžnosti in pravice samoupravljavcev / zbor samoupravljavcev ♪
  8.      sámoupravljávski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev ♪
  9.      sámouprávnost  -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost samoupravnega: samoupravnost občine / samoupravnost kolektiva, gospodarske organizacije / bistvo krajevnih skupnosti je v njihovi samoupravnosti / gospodarska samoupravnost ♪
  10.      sámouresničevánje  -a s (ȃ-ȃ) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva ♪
  11.      sámouresničeváti se  -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) knjiž. uresničevati samega sebe, svoje ideje: s športno dejavnostjo se človek bolj skladno samouresničuje / narodno se samouresničevati ♪
  12.      sámousmíljenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. dejstvo, da se kdo smili samemu sebi: od jeze in samousmiljenja je začela jokati ♪
  13.      samoúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na samouke ali samouštvo: samouški slikarji / tako je risal v svoji mladostni, samouški dobi samoúško prisl.: delati samouško; povest je pisana samouško ♪
  14.      samoúštvo  -a s (ȗ) knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti ♪
  15.      sámoutrjevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. utrjevanje samega sebe: samoutrjevanje in samoobvladovanje ♪
  16.      samovánje  -a s (ȃ) star. samevanje: bati se samovanja ∙ zastar. to je bila vesela stran samovanja samskega življenja ♪
  17.      samovár  -a in -ja m (ȃ) zlasti v ruskem okolju 1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar 2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru ♪
  18.      samováti  -újem nedov. (á ȗ) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo ♪
  19.      samovelíčje  -a s (ȋ) knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem ♪
  20.      samovéznica  -e ž (ẹ̑) knjiž. kravata: zavezati si samoveznico; svilena samoveznica / popravila mu je samoveznico ♪
  21.      samovíd  -a m (ȋ) zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada ♪
  22.      sámovnetljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi ♪
  23.      samovnják  -a m (á) geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan ♪
  24.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
  25.      samovóljnež  -a m (ọ̑) ekspr. samovoljen človek: naš mali samovoljnež in trmoglavec / na oblasti je bil samovoljnež in objestnež ♪

   38.154 38.179 38.204 38.229 38.254 38.279 38.304 38.329 38.354 38.379  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA