Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (38.054-38.078)


  1.      safíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na safir: safirna gramofonska igla / safirno nebo safírno prisl.: safirno moder ♪
  2.      sága  -e ž (á) lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag // realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih ♪
  3.      saharificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidrolizirati kompleksne ogljikove hidrate v enostavne sladkorje: saharificirati les ♪
  4.      saharín  -a m (ȋ) umetna sladka snov, slajša od sladkorja: sladiti s saharinom; škatlica saharina ♪
  5.      saharínast  -a -o prid. (ȋ) podoben saharinu: saharinast okus ∙ knjiž. saharinast nasmeh osladen ♪
  6.      saharínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus ∙ knjiž. saharinski nasmeh osladen ♪
  7.      saharométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje množine sladkorja v raztopinah: saharometer kaže dvajset odstotkov sladkorja ♪
  8.      saharóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze ♪
  9.      sáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) star. suh, izsušen: sahel kruh ♪
  10.      sáhib  -a m (ȃ) zlasti v indijskem okolju, spoštljivo naslov za Evropejca: pričakovali so sahiba // naslov za pomembno osebnost ♪
  11.      sahnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zastar. veneti, sušiti se: trava je sahnela od vročine / začela je žalovati in sahneti ♪
  12.      sahníti  in sáhniti -em nedov. (ȋ á) 1. knjiž. izginjati, izgubljati se: voda sahne v pesku / melodija je sahnila v bučanju glasov / dnevi mu sahnejo v vsakdanjem delu minevajo / upanje, veselje je sahnilo 2. star. veneti, sušiti se: cvetje sahne; od vročine so bilke sahnile / roka ji sahne sahnèč -éča -e: sahneča trava ♪
  13.      sàj  in saj vez. (ȁ) 1. v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: takoj bom vse uredil, saj je to moja dolžnost; poznaš jo, saj je hodila s teboj v šolo / z velelnikom: jej, saj si gotovo zelo lačen; ne hodite ven, saj lije kot iz škafa / ne bom je predstavljal, saj jo tako in tako poznate / nihče te ne bo podil od doma. Saj sem jaz gospodar; ne obupavaj! Saj si bila vedno pogumna // za izražanje dejstva, da je vsebina vezniškega stavka vzrok dogajanja v predhodnem stavku: izgubila sva se, saj ni bilo nobene prave poti; bil je utrujen, saj je imel za seboj naporen dan; njeni prošnji so ugodili, saj se jim je smilil otrok 2. za izražanje nasprotja s prej povedanim: daj mu kozarec vina. Saj je že pil; pokliči očeta! Saj ga ni doma / elipt. pravite, da so užaljeni. Saj nimajo biti za kaj / nejevoljen boš, pa saj si hotel vedeti resnico 3. nav. ekspr. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: brez plašča hodiš, saj se boš prehladil; prehitro voziš. Saj se boš še kam zaletel 4. v prislovni rabi, navadno okrepljen izraža podkrepitev trditve: zakaj se zdaj razburjate? Saj sem rekel, da ne bo šlo; prizadeva si vpeljati red. Saj ne ve, česa se je lotil; privoščimo ji srečo. Saj kdo bi jo bolj zaslužil kot ona / elipt.: boš ostal pri nas? Saj kaj bi brez tebe; kako naj zdaj odidem? Saj zato pa / ni naredil izpita? Saj če bi povedal le polovico, bi bilo dovolj 5. v prislovni rabi izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: torej je priznal. Saj mu ni preostalo nič drugega; v redu, saj rajši vidim, da ostaneš doma / obleko si boš zmočila. Saj je vseeno // ekspr., v prislovni rabi, včasih okrepljen izraža samoumevnost: saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš; ne smej se, saj veš, kakšne so stvari v resnici / saj menda ne boš huda, če prisedem; tega mu nikar ne povej. Pa saj bo zvedel od drugih; vsi trije so prišli k meni pa ... saj ste jih videli / to je pravil tisti burkež, saj vem, da ga poznate 6. v medmetni rabi izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje: niso več daleč. Saj, vsak hip lahko pridejo mimo; ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo; inženir hoče postati. Saj, če se bo pridno učil / pozabili so na obljube. Saj, saj, nikoli jih ne izpolnijo; prikimal je, češ, saj, saj, kako ne bi razumel // v zvezi z res opozarja na trditev v dostavku: kaj pa ona? Saj res, nje ne smemo pozabiti; sinoči nisem mogel priti. Saj res, povej mi vendar, kako je bilo / jo boš pustil sámo doma? Saj res, z menoj pojde ● ekspr. se ga je končno le odkrižala? Saj to je (tisto), sploh se ga ni poudarja zanikanje prej povedanega; ekspr. saj ni, da bi človek pravil ni potrebno, ni vredno praviti; ekspr. bi še kos potice? Saj ni treba izraža zadržano sprejemanje česa; pog. pridi no brž! Saj že grem izraža zadržano, nejevoljno izpolnjevanje dejanja; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko poudarja omilitev povedanega ♪
  14.      sájast  -a -o prid. (á) 1. poln saj: sajast dim, zrak / goreti s sajastim plamenom 2. črn, umazan od saj: sajast lonec, strop; sajast sneg; dimnikar je bil ves sajast; sajasta svetilka / ekspr. dušijo se v teh sajastih krajih; pren., ekspr. njegovo srce je sajasto od zlobe 3. ekspr. ki je temne, črne barve: lase, oči ima sajaste / sajasta barva sájasto prisl.: biti sajasto črne barve ♪
  15.      sájav  -a -o prid. (á) 1. črn, umazan od saj: sajav strop / sajav obraz ∙ star. sajavo perje vrabcev sivo rjavo 2. poln saj; sajast: sajav plamen ♪
  16.      sájavost  -i ž (á) lastnost, značilnost sajavega: sajavost sten / stopnja sajavosti ◊ agr. sajavost hmelja, jabolk glivična bolezen, pri kateri nastanejo na listih, sadežih črnkaste lise; vet. sajavost kožna bolezen z večjimi izpuščaji pri sesnih prašičkih ♪
  17.      sáje  sáj ž mn. (á ȃ) črn prah, ki nastane pri gorenju ob premajhni količini kisika: saje se usedejo, vnamejo; očistiti saje in pepel; bil je črn kot saje / oljnate, plinske, smolnate saje / ed. saja mu je padla v oko ugasla iskra ♦ kem. industrijske saje ki nastanejo pri zgorevanju metana, zemeljskega olja in se rabijo za izdelovanje črnih barv, krem za čevlje ♪
  18.      sájenje  -a s (á) glagolnik od sajiti: slabo izgorevanje povečuje sajenje ♪
  19.      sajênje  -a s (é) glagolnik od saditi: sajenje krompirja; sajenje sadik; čas za sajenje / sajenje v vrste ♪
  20.      sájiti  -im nedov. (á ȃ) povzročati, da postane kaj sajasto, črno: tak plamen saji posodo ♪
  21.      sákra  in sàkra medm. (ȃ; ȁ) pog. izraža podkrepitev trditve: sakra, tudi jaz bom šel z vami; sakra, kakšen dolgčas / sakra mokra, kako so ga zdelali ♪
  22.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek ♪
  23.      sakrálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. verski, bogoslužen: sakralni obred; indijski sakralni plesi / sakralna arhitektura, umetnost; sakralna glasba cerkvena glasba ∙ knjiž. v dvorani je bila sakralna tišina je bilo zelo tiho; sam.: v njegovem svetu ni nič sakralnega svetega ♪
  24.      sakrálnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost sakralnega: sakralnost stavbe / preobražati umetnost v sakralnost ♪
  25.      sakraménski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sakramenski fant spet razgraja; tri leta sem prebil v tej sakramenski luknji / kot psovka sakramenska frklja 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila sakramenska smola sakraménsko prisl.: bilo je sakramensko mrzlo ♪

   37.929 37.954 37.979 38.004 38.029 38.054 38.079 38.104 38.129 38.154  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA