Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (37.079-37.103)
- régelc -a [gǝl] m (ẹ̑) nižje pog. predpis, pravilo: za to ni nobenih regelcev / delati po regelcih ♪
- régeljc -a [gǝl] m (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev; kreheljci in regeljci ♪
- regenerácija -e ž (á) glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov; proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa ● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev ♪
- regeneratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na regeneracijo: regenerativni posegi v staro mestno jedro / regenerativna moč naroda / regenerativna sposobnost organizma ◊ metal. regenerativno kurjenje kurjenje, pri katerem vroči zgorevalni plini ogrevajo zrak, potreben za gorenje v peči; teh. turbina z regenerativnim gretjem gretjem z lastno odpadno toploto ♪
- regenerátor -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž., redko preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja ◊ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov ♪
- regenerírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo; duhovno, moralno se regenerirati se prenoviti ♦ teh. regenerirati odpadke; um. regenerirati sliko 2. narediti, povzročiti, da kaj na novo zraste, nastane: žival lovko hitro regenerira; koža se regenerira se obnovi / odtrgani del se regenerira v nov organizem regeneríran -a -o: regeneriran kavčuk; volna je regenerirana ♪
- regènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. v monarhističnih državah kdor ima začasno funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik: določiti mladoletnemu kralju regenta / eden od treh regentov je odstopil 2. zastar. vladar: prestolonaslednik je postal regent ♪
- regêntinja in regéntinja -e ž (é; ẹ̄) ženska oblika od regent: mati mladoletnega vladarja je postala regentinja / po kraljevi smrti je kraljica ostala regentinja ♪
- regêntka in regéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od regent: določiti slaboumnemu vladarju regentko ♪
- regêntski in regéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na regente ali regentstvo: regentsko obdobje / člani regentskega sveta ♪
- regêntstvo in regéntstvo -a s (ē; ẹ̄) 1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva // položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu 2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila ♪
- regetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. vzhodno dreti se, kričati: srake so na ves glas regetale / soseda že ves dan regeta nad možem ● nar. vzhodno klopotci regetajo v vetru klopotajo, ropotajo ♪
- régica in rêgica -e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od rega, žaba: na drevesu se je oglašala regica ♪
- régija -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom 1. področje, območje: razdeliti državo na pet regij; koroška, obalna regija / turistična, zdravstvena regija / celjska regija 2. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti, predel: nosna, repna regija; regije na lobanji ♪
- regimènt -ênta m (ȅ é) 1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment ∙ sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov ♪
- regimênten -tna -o prid. (ē) star. 1. polkoven: regimentni štab 2. odločen, oblasten: ta ženska je zelo regimentna ● star. imeti regimentno bluzo zelo lepo ♪
- región -a m (ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom področje, območje: arhitekturne značilnosti določenega regiona / vloga Ljubljane in ljubljanskega regiona ♪
- regionálnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost regionalnega: regionalnost pojava / preskok iz regionalnosti v evropsko razgledanost omejenosti, ozkosti ♪
- regírati -am nedov. (ȋ) star. vladati, odločati: kdo torej regira: vladar ali parlament / regirati v društvu ● star. po njegovem mnenju vse regira luna vse določa, na vse odločilno vpliva; nižje pog. dobro si jih regiral vodil, usmerjal ♪
- regíster -tra m (í) 1. uradni seznam, ki daje vpisanemu določen pravni položaj, pravice: izbrisati iz registra; vpisati v register / ladijski, letalski register; register avtomobilov; register gospodarskih organizacij 2. uradni seznam z določenimi podatki, namenjen evidenci: register dopisov, prebivalstva // knjiga, kartoteka s takim seznamom: najti podatek v registru // oddelek organa ali ustanova, ki vodi tak seznam: delati v registru 3. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: na koncu knjige je več registrov; register imen // seznam sploh: register kratic; sestaviti register jezikovnih napak / register (besed) v Dalmatinovi Bibliji 4. ekspr., navadno s prilastkom skupek česa glede na obseg, razpon: register daril je širok; nima ravno skromnega registra kletvic / pevka s širokim registrom
5. muz. razpon glasbila ali človeškega glasu, katerega toni se izvajajo na enak način in imajo enako barvo: ločiti glasove po registrih; nizek register; prsni register; registri trobente / peti vse registre // skupina piščali, jezičkov pri določenem glasbilu, ki dajejo ton enake barve: register je razglašen; vključiti drug register; harmonika z osmimi registri / orgelski registri / odpreti vse registre // vzvod z gumbom, stikalom za vključitev take skupine piščali, jezičkov: register se je zlomil; pritisniti na register ● ekspr. njegova angleščina ima širok register: od knjižnega do pouličnega jezika razpon, obseg; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela ◊ elektr. register skupina pomnilnih elementov, ki lahko shrani eno podatkovno enoto; jur. sodni register ki ga vodi sodišče o delovnih organizacijah; zunanjetrgovinski register register delovnih organizacij ali register njihovih delavcev, ki smejo opravljati določene zunanjetrgovinske posle; navt. register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; tisk. register prostorsko ujemanje, pokrivanje enobarvnega tiska v knjigi, reviji ali prostorsko ujemanje barv pri barvnem tisku ♪
- registrácija -e ž (á) 1. glagolnik od registrirati: odkloniti, zavrniti registracijo; registracija letala, orožja, pogodbe / podaljšati veljavnost registracije / registracija članov, odposlanih paketov / elektronska, mehanska registracija; registracija potresnih sunkov / registracija kulturnega dogodka v časopisu, po radiu ∙ knjiž. analizirati registracijo tresljajev grafični prikaz ♦ jur. imeti registracijo pravico, ki izhaja iz vpisa v določeni register 2. pog. registrska številka, oznaka vozila: avtomobil z ljubljansko, vojaško registracijo ♪
- registrátor -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
- registratúra -e ž (ȗ) adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature // zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo ♪
- registríranje -a s (ȋ) glagolnik od registrirati: registriranje podjetja, vozila; postopek registriranja / registriranje volivcev / registriranje temperature; naprava za registriranje / umetniško registriranje življenja ◊ muz. izbiranje in kombiniranje registrov pri orglah, harmoniju v skladu z značajem skladbe ♪
- registrírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. vpisati v register: registrirati avtomobil, obrt, organizacijo; registrirati se kot izvoznik / registrirati člane; registrirati prejem pošiljke / vseh slik tega slikarja še niso registrirali ugotovili in opisali 2. zapisati, na določen način pokazati zaznavanje določenega dejstva: naprava registrira potrese na papirnatem traku; fotografski aparat je registriral neznani leteči predmet / blagajna registrira vsak izdatek / z dobrimi merilnimi napravami registrirajo najmanjšo spremembo materiala 3. nakratko opisati, poročati o čem: radio in časopisi so registrirali ta kulturni dogodek; registrirati tuje kritike na kulturni strani 4. ekspr. zaznati, opaziti: na njej nisem registriral nobene spremembe; z vrha hriba je registriral prihajajočega; registrirati z očmi, vohom ● žarg.
registrirati se s kom (pri matičarju) (civilno) se poročiti registríran -a -o: za zunanjo trgovino registrirano podjetje ♪
36.954 36.979 37.004 37.029 37.054 37.079 37.104 37.129 37.154 37.179