Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (36.854-36.878)


  1.      razvòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razviti ali razvijati: a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh; opazovati, pospeševati razvoj; enakomeren, skladen razvoj; stopnja razvoja; nastanek in razvoj b) prispevati k razvoju dežele; skrbeti za razvoj tehnologije; gospodarski, politični, umetniški razvoj; razvoj društva, kraja, zdravstva / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli c) razvoj okostja, organov; razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni ● publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo ◊ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; lingv. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale ♪
  2.      razvójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razvoj: razvojni ciklus, proces; razvojna doba; razvojna stopnja / razvojni nauk; razvojna teorija / razvojne možnosti, zakonitosti; razvojna načela našega gospodarstva / dela v razvojnem laboratoriju; razvojni program tovarne / razvojni inženir inženir, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod ♦ šol. razvojni oddelek oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim razvójno prisl.: razvojno se spreminjati ♦ ped. razvojno moten otrok otrok, oviran v normalni rasti, vzgoji ♪
  3.      razvòz  -ôza m (ȍ ó) glagolnik od razvoziti ali razvažati: poskrbeti za razvoz blaga; razvoz mleka v prodajalne ♪
  4.      razvozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) 1. z vožnjo spraviti na več mest: razvoziti blago; pred zimo razvozijo gnoj po njivah / avtobusi razvozijo delavce na vse strani 2. z vožnjo poškodovati, uničiti: razvoziti pot; razmočena tla so razvozili s tovornjaki razvóžen -a -o: razvožen kolovoz; ves gnoj imajo že razvožen ♪
  5.      razvozljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvozlati: niti so se tako zavozlale, da skoraj niso bile več razvozljive // ekspr. rešljiv, razrešljiv: težko razvozljiva vprašanja ♪
  6.      razvóznik  -a m (ọ̑) razvažalec: razvoznik blaga ♪
  7.      razvpíti  -vpíjem dov., razvpìl (í ȋ) ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: razvpila je, da je nepošten / razvpiti koga za morilca razvpít -a -o splošno znan zaradi slabih lastnosti, značilnosti: razvpit pijanec, ženskar / razvpit film; ta del poti je razvpit kot najbolj nevaren; razvpita igralnica ♪
  8.      razvprášati se  tudi razvprašáti se -am se dov., tudi razvprášala se (á á á) z vpraševanjem na več krajih poskusiti izvedeti, ugotoviti: v mestu se je razvprašal za delo ♪
  9.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪
  10.      razvráten  -tna -o prid., razvrátnejši (ā) ki ne upošteva moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: njegovi nauki so razvratni; razvratne misli; razvratno vedenje, življenje // ki ravna v nasprotju z moralnimi zakoni, družbenimi normami, zlasti glede spolnosti: razvraten človek; ta ženska je veljala za razvratno razvrátno prisl.: razvratno živeti ♪
  11.      razvrátnost  -i ž (ā) lastnost razvratnega človeka: mnogi vedo za njegovo razvratnost // ekspr. razvratno dejanje: počenjati razvratnosti / pijančevanje in razvratnost razvrat ♪
  12.      razvréči  -vŕžem dov., razvŕzi razvŕzite in razvrzíte; razvŕgel razvŕgla (ẹ́ ȓ) nar. razmetati: razvreči pesek po cesti ♪
  13.      razvrednôtenje  -a s (ȏ) glagolnik od razvrednotiti: razvrednotenje denarja / razvrednotenje zlata / razvrednotenje človeka / razvrednotenje intelektualnega, umetniškega dela ♪
  14.      razvrednôtenost  -i ž (ȏ) stanje razvrednotenega: razvrednotenost denarja / razvrednotenost umetniškega dela ♪
  15.      razvrednôtiti  -im dov. (ō ȏ) 1. fin. znižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotiti denar; liro so spet razvrednotili / razvrednotiti zlato 2. znižati, zmanjšati vrednost česa: razvrednotiti kolek, znamko; pokojnine so se razvrednotile 3. vzeti čemu vrednost, pomen: to dejanje ga je moralno razvrednotilo; s takim govorjenjem se je sam razvrednotil / razvrednotiti človekovo delo; razvrednotiti pomen, vsebino gledališča razvrednôten -a -o: razvrednoten denar; razvrednoteno delo ♪
  16.      razvrednotováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. fin. nižati v zlatu ali tuji valuti izraženo vrednost domače valute: razvrednotovati denar 2. jemati čemu vrednost, pomen: razvrednotovati smisel človeškega življenja ♪
  17.      razvrstítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razvrstiti: razvrstitev knjig na polici / odločiti se za razvrstitev člankov po času nastanka; razvrstitev učne snovi / razvrstitev učencev v skupine, po skupinah 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: ustrezna razvrstitev prostorov / v končni razvrstitvi je naše moštvo zasedlo deseto mesto ♦ bot. spiralasta razvrstitev (listov) ♪
  18.      razvrstíti  -ím dov., razvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi ♪
  19.      razvŕščanje  -a s (ŕ) glagolnik od razvrščati: razvrščanje stolov / razvrščanje besed po abecednem redu / razvrščanje pesmi po tematiki ♪
  20.      razvŕščati  -am nedov. (ŕ) 1. delati, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrščati kozarce, stole / razvrščati vojake ob meji; učenci so se začeli razvrščati / razvrščati se v skupine 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razvrščati imena po abecedi; razvrščati in primerjati podatke / razvrščati otroke po velikosti 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrščati slike po obdobjih / razvrščati organizme v skupine / razvrščati ladje, letala po namenu ♪
  21.      razvrtáč  -a m (á) teh. orodje za dokončno obdelavo izvrtine; povrtalo ♪
  22.      razvrtínčiti  -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se kaj vrtinči: veter je razvrtinčil dim; voda je narasla in se razvrtinčila ♪
  23.      razzéba  -e ž (ẹ̑) alp. razpoka, nastala zaradi mraza: obiti razzebo na ledeniku ♪
  24.      razzébsti  -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti razzébel -bla -o: razzeble skale; razzeblo deblo ♪
  25.      razzlogovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razzlogovati: razzlogovanje besed ♪

   36.729 36.754 36.779 36.804 36.829 36.854 36.879 36.904 36.929 36.954  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA