Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (35.954-35.978)


  1.      razcvetéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel ● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela razcvetèl in razcvetél -éla -o: komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo razcvetèn -êna -o: razcvetena jablana, glogova vejica; prim. razcvesti se ♪
  2.      razcvétje  -a s (ẹ̑) knjiž. razcvet: pozno razcvetje rož / novo razcvetje gospodarstva / prizadevati si za razcvetje kulturne dejavnosti ● zastar. letos imajo sončnice malo razcvetja cvetov ◊ bot. čašasto, latasto razcvetje čašasto, latasto socvetje ♪
  3.      razcvítati se  -am se nedov. (ȋ) star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost ♪
  4.      razčêhniti  -em in razčehníti -čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. 1. razklati, preklati: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil 2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti ♪
  5.      razčemériti  -im tudi razčmériti -im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri razčemériti se tudi razčmériti se postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz ♪
  6.      razčemeríti  -ím dov., tudi razčeméril (ȋ í) nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril; mati se je zelo razčemerila ♪
  7.      razčenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne zaupaj ji tega, vse bo razčenčala razčenčáti se razgovoriti se: razčenčal se je o vseh mogočih neumnostih ♪
  8.      razčepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake razčepériti se 1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi 2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, neglede na druge // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila 3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel razčepérjen -a -o: razčeperjeno perje ♪
  9.      razčesáti  -čéšem dov., razčêši razčešíte; razčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem narediti, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesati brado; razčesati si lase / razčesati otroka; zvečer se je dobro razčesala / razčesati s krtačo, z glavnikom / redko razčesati na prečo počesati na prečo 2. s česanjem narediti, da kaj ne obstaja več: razčesati kite; razčesala si je pričesko 3. ekspr. sunkovito raztrgati v trakove, pramene: razčesati papir / pri plezanju sem si razčesal hlače razčesán -a -o: razčesani lasje; od burje razčesana drevesa ♪
  10.      razčesávati  -am nedov. (ȃ) 1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo 2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju 3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose ♪
  11.      razčêsniti  -em in razčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje ● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razčesneš sploh ne; ekspr. skoraj razčesnil se je od jeze bil je zelo jezen razčêsnjen in razčésnjen -a -o: razčesnjeno deblo ♪
  12.      razčetŕtiti  -im dov. (r̄ ȓ) 1. razkosati zaklano žival na četrti: razčetrtiti vola ∙ knjiž. razčetrtiti pomarančo razdeliti jo na štiri dele 2. zastar. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa; razčetveriti: uporne kmete so razčetrtili ♪
  13.      razčetvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril 2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili razčetvérjen -a -o: razčetverjena ovca ♪
  14.      razčetvérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. razkosavati zaklano žival na četrti: klavec je razčetverjal zaklane prašiče 2. usmrčevati z razsekanjem, raztrganjem telesa: uporne kmete so razčetverjali in obešali ♪
  15.      razčetvóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. razčetveriti: razčetvoriti zaklano tele / upornike so mučili in nato razčetvorili ♪
  16.      razčístiti  -im dov. (í ȋ) z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici razčíščen -a -o: počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja ∙ publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ♪
  17.      razčíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od razčistiti: ideološko razčiščenje; razčiščenje problemov, stališč ♪
  18.      razčíščenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost razčiščenega: idejna razčiščenost; razčiščenost pogledov ♪
  19.      razčiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj ♪
  20.      razčlémba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki ◊ alp. razpoka, izboklina v steni ♪
  21.      razčlenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka ♪
  22.      razčléniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti ● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti ◊ arhit. z lizenami razčleniti fasado; lingv. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o: dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena ♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu ♪
  23.      razčlénjati  -am nedov. (ẹ́) razčlenjevati: doline razčlenjajo gorovje / podrobno razčlenjati vsebinske in oblikovne prvine dela ♪
  24.      razčlénjenost  -i ž (ẹ̑) lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika ♪
  25.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪

   35.829 35.854 35.879 35.904 35.929 35.954 35.979 36.004 36.029 36.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA