Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (35.229-35.253)



  1.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  2.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga
  3.      prótitorpéden  -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja
  4.      prótiustávnost  -i ž (ọ̑-á) jur. lastnost, značilnost protiustavnega: protiustavnost odloka
  5.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom
  6.      protíven  -vna -o prid. () star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komulingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
  7.      prótivéter  -tra m (ọ̑-ẹ̑) nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo
  8.      protíviti se  -im se nedov. ( ) star. nasprotovati, upirati se: mati se je protivila / protiviti se tujim nazorom
  9.      protívje  -a s () zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi
  10.      protívnik  -a m () star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik
  11.      prótivrédnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost
  12.      prótizakonítost  -i ž (ọ̑-) lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja
  13.      proto...  prvi del zloženk nanašajoč se na a) prvi, prvoten: protodorski, protofit, protoilirski b) prvi, glaven: protojerej, protomedik
  14.      protojeréj  -a m (ẹ̑) v pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika: diakon in protojerej
  15.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
  16.      protokolíranje  -a s () glagolnik od protokolirati: sodno protokoliranje / protokoliranje podatkov
  17.      protonotár  -ja m (ā) jur., na Hrvatskem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar ◊ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika
  18.      protopòp  -ôpa m ( ó) protojerej: blagoslov protopopa
  19.      prototíp  -a m () navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja
  20.      prototípen  -pna -o prid. () nanašajoč se na prototip: prototipna oseba / prototipna delavnica
  21.      protuberánca  -e ž () astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance ◊ anat. izboklina
  22.      proučevánje  -a s () glagolnik od proučevati: proučevanje dednosti, materialne kulture; znanstveno proučevanje zgodovinskega gradiva / proučevanje možnosti in potreb
  23.      proučeváti  -újem nedov.) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri
  24.      proučítev  -tve ž () glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev
  25.      proudhonízem  -zma [prudo-] m () soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu

   35.104 35.129 35.154 35.179 35.204 35.229 35.254 35.279 35.304 35.329  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA