Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (3.476-3.500)



  1.      podsičji  -a -e prid. (á) nanašajoč se na podlasice: glava te živali je podobna podlasičji / ekspr. imel je krute podlasičje oči
  2.      podmdek  -dka m () 1. raba peša, navadno s prilastkom mladi člani društva, organizacije: podmladek pevskega, planinskega društva / znanstveni podmladek znanstveni naraščaj ∙ podmladek Rdečega križa nekdaj odsek, del Rdečega križa, ki vključuje otroke, stare do štirinajst, petnajst let 2. šalj. otroci: vprašal je po zdravju žene in podmladka 3. redko živalski potomci, mladiči: ribji podmladek 4. redko mlado drevje, mlad gozd: trebiti podmladek / gozdni podmladek
  3.      podmdkar  -ja m () raba peša mlad član društva, organizacije: odrasli člani prosvetnega društva in podmladkarji ∙ podmladkar Rdečega križa nekdaj član podmladka Rdečega križa
  4.      podnasvljanje  -a s (á) glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo
  5.      podnasvljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi
  6.      podpt  -áta m ( á) 1. spodnji del stopala: izdreti trn iz podplata; kljuvalo mu je v podplatih; mišice v podplatu / trda koža na podplatu / orangutan hodi po zunanjem robu podplatov; pog. ima ploske, ravne podplate stopalapog. igrajo tako poskočno, da ga srbijo podplati da si zelo želi plesati; ekspr. podplate si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš zelo si lahko prizadevaš; ekspr. podplate pokazati zbežati; ekspr. gori mu pod podplati je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo 2. spodnji del obuvala: prilepiti, prišiti podplat; gumijast, usnjen podplat; copati z mehkimi podplati; močen, visok podplat / pribiti peto na podplat / ostrgati podplate na predpražniku; ima narezane podplate z rebri, vzboklinami // spodnji sprednji del obuvala: raztrgati, zakrpati podplat; prožen podplat; luknja v podplatu ◊ les. podplat skobljiča spodnji del skobljiča; zool. podplat polža noga polža
  7.      podptar  -ja m () 1. slabš. čevljar: podplatarji in šivankarji 2. ekspr. medved: podplatar je začutil nevarnost in jo popihal v gozd
  8.      podptast  -a -o prid. (á) podoben podplatu: podplatasta oblika / ekspr. podplatasta koža na dlaneh trda, raskavazool. podplatasta noga polža
  9.      podpten  -tna -o prid. () nanašajoč se na podplat: podplatna mišica ♦ usnj. podplatno usnje
  10.      podptiti  -im nedov. in dov.) obrt. delati, obnavljati podplat navadno v celoti: podplatiti čevlje podpten -a -o: močno podplateni škornji
  11.      pòdpogvje  -a s (-) del poglavja: poglavje s tremi podpoglavji
  12.      podspje  -a s () grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza
  13.      pòdtčen  -čna -o prid. (-) nanašajoč se na podtlak: podtlačna komora / podtlačni regulator regulator, ki uravnava podtlak v napravi
  14.      pòdtk  -a m (-) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je nižji od zunanjega: v cevi nastane podtlak
  15.      podvlačíti  in podvčiti -im dov. ( á) nar. podbranati: ajdo so posejali in že podvlačili
  16.      podvka  -e ž () 1. star. tkanina, usnje, ki se prišije, prilepi na notranjo stran oblačila, obuvala; podloga: odparati podvlako; klobuk, plašč s strgano podvlako 2. grad. lesen ali kovinski pomožni nosilec, položen navadno prečno na glavno smer: podpreti s podvlako; zavarovati stropnike s podvlako
  17.      podzgvje  -a s () kar se da pod glavo: izbral si je odejo za podzglavje; trdo podzglavje / redko podzglavje je bilo mokro od solz blazina
  18.      podzgvnik  -a m () redko blazina (za pod glavo): dali so mu več podzglavnikov / prevleke za podzglavnike
  19.      pofurniti  -im dov.) narediti kaj furlansko: prebivalce so popolnoma pofurlanili / pofurlaniti vasi
  20.      pogbljanje  -a s (á) glagolnik od poglabljati: poglabljanje rečne struge / poglabljanje temeljev / poglabljanje razlik in nasprotij / poglabljanje stikov med državama / poglabljanje znanja o književnosti
  21.      pogbljati  -am nedov. (á) 1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal 2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med državama; prijateljske vezi med njima so se poglabljale / njegovo ravnanje je poglabljalo nezaupanje 3. delati kaj bolj popolno, dovršeno: poglabljati znanje; misli so se sčasoma poglabljale / predelano snov so še teoretično poglabljali pogbljati se 1. širiti se v vodoravni smeri v notranjost: prizorišče se poglablja proti ozadju / stavba se s svojo fasado poglablja v prostor 2 nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: poglabljati se v delo, študij / poglabljati se v misli
  22.      pogditi  -im dov., tudi poglala; pogjen tudi poglajèn (á ) premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado; pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo // ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu
  23.      poglavár  -ja m (á) kdor je na čelu kake skupnosti: ubogati poglavarja; državni, plemenski, verski poglavar / ekspr. prositi za dovoljenje družinskega poglavarja očeta; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež / uporniki so izbrali svojega poglavarja vodjosoc. družinski poglavar v patriarhatu oče, v matriarhatu mati
  24.      poglavárka  -e ž (á) ženska oblika od poglavar: plemenska poglavarka
  25.      poglavárstvo  -a s () položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA