Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (3.451-3.475)



  1.      podélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelalazastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebonizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
  2.      podežen  in podežen tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  3.      podeženka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  4.      podgven  -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino
  5.      podgvnik  -a m () redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki
  6.      podhladítev  -tve ž () glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve
  7.      podhladíti  -ím dov., podhdil ( í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajèn -êna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila
  8.      podkda  -e ž () 1. predmet, ki se da, položi pod kak drug predmet, da ga ohranja v določenem položaju: uporabiti kamen za podklado ♦ les. tram, na katerem ležijo hlodi; navt. kratko bruno, postavljeno pod dno ladje v doku ali na navozu 2. star. temelj: podklada hiše / šolstvo naj bi bilo podklada gospodarskemu razvoju
  9.      podkdati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom; podlagati: podkladali so les, da bi spravili voz iz blata 2. star. s polaganjem, trosenjem stelje pripravljati ležišče domačim živalim; nastiljati: ker ni bilo listja, so podkladali živini smrečje ● zastar. podkladati komu kako misel podtikati
  10.      podkdek  -dka m () 1. list z debelimi črtami, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt: uporabljati pri pisanju podkladek 2. redko podložek, podstavek: dati pod zaboj podkladke
  11.      podkdje  -a s () redko lesena podloga za sode v kleti; lega: zvaliti sod s podkladja
  12.      poddje  -a s () navt. ugreznjeni del ladje, čolna: luknja v podladju
  13.      podga  -e ž () 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma // kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila // kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga ● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snegaekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
  14.      podganje  -a s () glagolnik od podlagati: podlaganje kamnov / podlaganje oblačil / podlaganje govorne oddaje z glasbo
  15.      podgati  -am nedov. () 1. polagati, dajati pod kaj z določenim namenom: podlagati deske pod kadi / da voz ne bi zdrvel po klancu, so kolesa podlagali // dajati valiti: podlagati koklji jajca 2. šivati, lepiti podlogo na notranjo stran oblačila, obutve: podlagati obleko, škornje 3. zastar. podrejati: podlagati pokrajino za pokrajino osrednji vladi / čustev ni mogel podlagati razumu ◊ film., rad. podlagati besedilo dodajati mu glasbo; tisk. podlagati klišeje
  16.      podhet  -htí tudi -hti ž () nav. mn. podlaket: rokavi segajo do sredine podlahti
  17.      podhten  -tna -o prid. () podlakten: podlahtne mišice
  18.      podhtje  -a s () star. podlaket
  19.      podhtnica  -e ž () anat. kost v podlakti na mezinčni strani: podlahtnica in koželjnica
  20.      podket  -kta m () del roke med zapestjem in komolcem: iztegovati podlaket; mišice podlakta; kosti v podlaktu
  21.      podket  -ktí tudi -kti ž () del roke med zapestjem in komolcem: prijeti za podlaket
  22.      podkten  -tna -o () pridevnik od podlaket: podlaktne kosti; podlaktne mišice
  23.      podktnica  -e ž () anat. podlahtnica
  24.      podnka  in pódlanka -e ž (; ọ́) zool. mehkejša in krajša dlaka pri živali, ki je pod zgornjo, tršo: pozimi je podlanka gostejša in svetlejša
  25.      podsica  -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat; gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA