Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (34.429-34.453)


  1.      pripéti  -pôjem dov., pripój pripójte tudi pripôj pripôjte; pripél (ẹ́ ó) 1. pojoč priti: po cesti pripoje mlad fant; domov je pripel 2. ekspr. s petjem, prepevanjem priti do česa: pela je tako dolgo, da je pripela dovolj denarja za hrano; pripeti si slavo ♪
  2.      pripetíti se  -ím se dov., pripétil se (ȋ í) nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: pripovedovati o dogodkih, ki so se pripetili pred nedavnim; pripetila se je huda nesreča; vede se, kot da se ni nič pripetilo / pripetilo se mu je nekaj čudnega, nenavadnega, strašnega / ni se mu še pripetilo, da bi pozabil zakleniti vrata še nikoli jih ni pozabil zakleniti ∙ ekspr. živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari ♪
  3.      pripetljáj  -a m (ȃ) kar se pripeti: pripovedovati o pripetljajih s poti; neljub, nepredviden pripetljaj; spominjati se razburljivih pripetljajev iz mladosti / ekspr. po mnogih pripetljajih je letalo srečno pristalo zapletih ♪
  4.      pripétost  -i ž (ẹ̑) stanje pripetega: pripetost las; pren. zanj je značilna bolestna pripetost na ženske ♪
  5.      pripèv  in pripév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren: peti pripev; pesem z veselim pripevom 2. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice: pripev pri gazeli; pren., ekspr. to je stalni pripev njihovih napadov ♪
  6.      pripévati  -am nedov. (ẹ́) zraven, spremljajoč koga peti: prisluhnili so pesmi in začeli pripevati; polglasno pripevati / ekspr. njegovi harmoniki je pripevala sosedova; pren., ekspr. čutila je, kakor da ji pripeva vse vesolje ♪
  7.      pripíhati  -am dov., tudi pripihájte; tudi pripihála (í) 1. s pihanjem spraviti kam: pripihati balonček iz ene sobe v drugo / burja je pripihala sneg zaradi burje je začelo snežiti ∙ ekspr. kakšen veter te je pripihal k nam iz kakšnih razlogov, vzrokov si prišel // pihajoč se pojaviti: nenadoma je pripihal močen veter; od severa je pripihala burja 2. redko prisopihati: komaj je pripihal do sobe / vlak je že pripihal pripeljal ♪
  8.      pripíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pripirati: pripiranje oken, vrat / pripiranje oči ♪
  9.      pripís  -a m (ȋ) 1. kar se pripiše zlasti na koncu kakega besedila: dodati pripis; bratovo pismo z materinim pripisom; listina s pripisom 2. glagolnik od pripisati: pripis pojasnila / pripis obresti ♪
  10.      pripísati  in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í) 1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti 2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici ● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv pripísan -a -o: pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.] ♪
  11.      pripískati  -am dov., tudi pripiskála (í) 1. piskajoč priti: pripiskali in pripeli so na oder / mimo je pripiskal vlak pripeljal 2. s piskanjem priklicati, privabiti: dolgo je piskal, pa svojih fantov ni mogel pripiskati ♦ lov. pripiskati srnjaka ♪
  12.      pripisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dodatno, zraven pisati: pripisovati opombe na rob knjige / pripisovati obresti h glavnici povečevati jo za obresti 2. z dajalnikom izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec česa: pesem so pripisovali rojaku / vso krivdo so pripisovali njemu / poraz so pripisovali neugodnim okoliščinam b) da je kdo nosilec kake lastnosti: ljudje so mu pripisovali delavnost, odkritost in poštenost; pripisovali so mu vse najslabše lastnosti / sporazumu pripisujejo velik pomen ♪
  13.      priplésati  in priplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) plešoč priti: baletka pripleše na oder; priplesala sta do svojih sedežev / ekspr. iz oblakov so priplesale prve snežinke lahkotno se gibajoč, premikajoč pojavile // ekspr. lahkotno, hitro priti: natakar je priplesal s polnim pladnjem k mizi ♪
  14.      priplêsti  -plêtem dov., priplêtel in priplétel priplêtla, stil. priplèl priplêla (é) 1. s pletenjem pritrditi: priplesti protje na drog 2. dodatno, zraven splesti: priplesti ovratnik, žep ♪
  15.      priplézati  -am dov. (ẹ̑) plezajoč priti: priplezati do vrha drevesa / priplezati na Triglav ● ekspr. priplezal je do zavidljivega položaja v službi s preračunanim vedenjem, ravnanjem ga je dobil ♪
  16.      priplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi priplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti: ladja priplove v pristanišče; pripluti na odprto morje 2. knjiž. prileteti: letalo je priplulo z daljnega severa ♪
  17.      pripodíti  -ím dov., pripódil (ȋ í) podeč narediti, povzročiti, da kdo kam pride: gonjači pripodijo živali v bližino lovcev / v galopu je pripodil konja iz mesta / ekspr. pripodili so jih tja kar z dela pripeljali pripodíti se nav. ekspr. podeč se priti: v areno se pripodijo klovni; otroci so se pripodili za žogo / pripodili so se temni oblaki / z vseh strani so se pripodili radovedneži prišli ♪
  18.      pripogíb  -a m (ȋ) glagolnik od pripogniti: odzdravljati s pripogibom glave / pri vsakem pripogibu ga zaboli hrbet ♪
  19.      pripogíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od pripogibati: pripogibanje dreves / od pripogibanja jo boli hrbet ♪
  20.      pripogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) delati, povzročati, da prihaja zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: vihar je pripogibal vrhove dreves; veje se pripogibajo ∙ ekspr. pripogiba jo žalost zelo je žalostna; zastar. pripogibati oči povešati pripogíbati se delati, da prihaja glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripogiba se in pobira jabolka / ekspr. ves dan se pripogiba nad šivalnim strojem šiva; redko telovadec se je naglo pripogibal in vzravnaval je delal predklone ♪
  21.      pripogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) narediti, povzročiti, da pride zgornji konec česa prožnega bližje k tlom: pripogniti drevesce, veje / pripogniti komu hrbet / pripognil je glavo, da je lahko vstopil sklonil / ekspr. oče ga je pripognil čez koleno in natepel po zadnji plati ga je položil na koleno z zgornjim delom telesa bližje k tlom; v strahu pripogniti ramena povesiti ∙ ekspr. bo že prišel pravi, ki te bo pripognil uklonil, si te podredil; pripogniti vogal lista zapogniti pripogníti se narediti, da pride glava, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: pripognil se je in nekaj pobral; zaradi bolečin v križu se ne more pripogniti / zastar.: do tal, nizko se pripogniti komu se prikloniti; pripogniti se h komu, nad koga se skloniti pripognívši zastar.: zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu pripógnjen tudi pripôgnjen -a -o: stopal je pripognjen pod težkim bremenom; prisl.: hoditi pripognjeno ♪
  22.      pripojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripojiti: pripojitev tujega ozemlja ♪
  23.      pripolzéti  -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) polzeč se pojaviti: po licu ji je pripolzela solza ♪
  24.      pripomínjati  -am nedov. (í) 1. izražati misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa: vedno kaj pripominja k njegovemu ravnanju / dov. pripominjam, da moramo to še preveriti 2. dodatno, zraven pripovedovati: pripominjali so, da je to najbolj kulturna dežela v Evropi ♪
  25.      pripomóč  -i in -í ž (ọ̑) zastar. 1. pomoč: brez tuje pripomoči ne more vstati / strokovna pripomoč / prinesti komu pripomoč v denarju 2. pripomoček: uporabi vse pripomoči, da se to ne zgodi ● zastar. edina pripomoč je bila, da na to ni več mislil izhod, rešitev ♪

   34.304 34.329 34.354 34.379 34.404 34.429 34.454 34.479 34.504 34.529  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA