Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (34.404-34.428)


  1.      Príolov  -a -o prid. (ȋ) agr., v zvezi Priolov delišes in priolov delišes zelenkasto rumeno jesensko jabolko s sladko kiselkastim mesom, ki ga je vzgojil Priol: kilogram Priolovega delišesa ♪
  2.      príor  -ja m (ȋ) rel. predstojnik večjega samostana, zlasti dominikanskega, kartuzijanskega: postati prior ♪
  3.      prioritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. prednost: obdržati, uživati prioriteto / pri dodeljevanju štipendij zagotoviti prioriteto najuspešnejšim študentom / dajati prioriteto elektroenergetskim objektom; dogovorili so se, katera področja bodo imela v planu prioriteto ♪
  4.      priostrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priostriti: priostritev kolov; priostritev roba / skrajna priostritev tragičnih nasprotij ♪
  5.      priostríti  -ím dov., prióstril (ȋ í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti // dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti 3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril; s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor; boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro ● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položaj priostrèn -êna -o: priostren ton polemike; priostrene prekle ♪
  6.      priostrováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati bolj ostro, koničasto: priostrovati konico svinčnika; priostrovati z nožem 2. nav. ekspr. večati, krepiti: vprašanje beguncev priostruje nasprotje med državama ♪
  7.      pripádanje  -a s (ā) glagolnik od pripadati: pripadanje zemlje obdelovalcu / pripadanje določeni državi, narodu ♪
  8.      pripádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. biti določen, namenjen komu po določenih pravilih, normah: nagrada pripada najboljšemu; njemu pripada polovica dediščine / oblast pripada delavskemu razredu; borijo se za pravice, ki jim pripadajo 2. biti last koga: to zemljišče pripada njegovi družini / obravnavano ozemlje že dolgo pripada Jugoslaviji ima Jugoslavija / te besede so pripadale neznanemu moškemu je izgovoril neznan moški / ta štiri okna pripadajo njihovemu stanovanju spadajo k njemu 3. biti vključen v kako skupnost: pripadati malemu narodu, delavskemu razredu / on ne pripada nobeni stranki ni član nobene stranke; pripadati tajnemu združenju / pisatelj pripada mladi generaciji / pripadati določeni veri 4. biti podrejen komu, odvisen od koga: tlačan je pripadal svojemu gospodarju; nekdaj je žena v celoti pripadala možu // biti zelo vdan komu, navezan na koga: ni hotela pripadati nikomur; želela mu je pripadati za vse življenje / ekspr. še dolgo po preselitvi je pripadal rojstnemu kraju ● publ. prihodnost pripada raketam v prihodnosti se bo pomen raket povečal pripadajóč -a -e: vsem so razdelili pripadajoče jim količine živil; tej državi pripadajoče pokrajine ♪
  9.      pripádnica  -e ž (ȃ) 1. ženska, ki je vključena v kako skupnost: pripadnica slovenskega naroda / ekspr. pripadnica ženskega spola ženska / publ. sestanek pripadnic neuvrščenega sveta neuvrščenih držav 2. ženska, ki deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnice vojaških enot 3. redko pristašinja, zagovornica: pripadnica gibanja za žensko enakopravnost ♪
  10.      pripádnik  -a m (ȃ) 1. kdor je vključen v kako skupnost: sodelovanje med pripadniki različnih narodov; pripadnik plemstva, delavskega razreda / ugotavljati značilnosti tipičnih pripadnikov posameznih rastlinskih vrst predstavnikov 2. kdor deluje v enotah državne, javne varnosti: pripadnik armade, teritorialnih enot, uprave javne varnosti / med vojno je bil pripadnik partizanskih enot 3. redko pristaš, zagovornik: nauk je kmalu dobil veliko pripadnikov; pripadnik dogmatizma ♪
  11.      pripádnost  -i ž (ā) dejstvo, da kdo, kaj pripada čemu: pripadnost ozemlja naši državi / javno izražati svojo narodno pripadnost; pripadnost k delavskemu razredu / jezikovna, politična, verska pripadnost / pripadnost fevdalnemu gospodu ♪
  12.      pripájati  -am nedov. (ā) delati, da postane kaj sestavni del česa: državi so pripajali vedno nova ozemlja ♪
  13.      pripasováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: hitel je pripasovati meč; pripasoval si je oselnik, da bi šel kosit ♪
  14.      pripásti  -pádem dov., stil. pripàl pripála (á ā) 1. postati last koga: četrtina dediščine je pripadla njemu / po tej pogodbi je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji bilo priključeno k njej 2. publ. biti dodeljen, dan: pripadla mu je naloga, da stvar razišče ♪
  15.      pripásti  -pásem dov. (á) pasoč prignati: pastir je pripasel ovce do staje; pren., ekspr. veter je pripasel čredo oblakov nad vas pripásti se pasoč se priti: krava se je pripasla do njive s koruzo; jelen se je pripasel do jase ♪
  16.      pripêči  -pêčem dov., tudi pripekó; pripêci pripecíte; pripékel pripêkla (é) 1. dodatno, zraven speči: pripeči dva hlebca; ob kruhu je pripekla še štrukelj 2. začeti (močneje) peči: poletno sonce je že zgodaj pripeklo ♪
  17.      pripéka  -e ž (ẹ̑) zelo visoka temperatura zaradi gretja, sijanja sonca: pripeka je postajala vedno hujša; trava je porumenela od pripeke; opoldanska, poletna pripeka / zavarovati rastline pred pripeko pred vročimi sončnimi žarki / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob taki pripeki človek komaj diha; delati v pripeki / stati na pripeki / sončna pripeka ♪
  18.      pripékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pripekati: pripekanje sonca ♪
  19.      pripékati  -am nedov. (ẹ̑) navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka pripekajóč -a -e: pripekajoče sonce ♪
  20.      pripeketáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje priti: konji so pripeketali na dvorišče / ekspr. pripeketala je mimo v visokih petah prišla ♪
  21.      pripeljáti  -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal // vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak // priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / bohemsko življenje ga je pripeljalo v smrt // narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti ● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil pripeljáti se ekspr. prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev ● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel pripelján -a -o: do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod ♪
  22.      pripénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pripenjati: pri pripenjanju šopka se ji je tresla roka; priprava za pripenjanje perila / obvezno pripenjanje z varnostnim pasom ♪
  23.      pripénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. pritrjevati, nameščati z iglo, zaponko: pripenjati okraske; pripenjati dekletom rože v lase; pripenjati si nakit / pripenjati z iglo, zaponko ∙ ekspr. pripenjati oči na kaj nepremično gledati kaj // pritrjevati, nameščati s kako pripravo sploh: pripenjati živino k jaslim; pripenjati se z varnostnim pasom / leto za letom pripenja čoln na istem kraju / pripenjati kapuco na plašč; pripenjati si ostroge 2. ne dokončno, le nekoliko pritrjevati: pripenjati rob krila z redkimi šivi ♪
  24.      pripésniti  -im dov. (ẹ̑) knjiž. dodatno, zraven spesniti: nekaj verzov je izpustil in pripesnil druge ● knjiž. legenda mu je pripesnila vrsto vrlin dodala, prisodila ♪
  25.      pripéti  -pnèm dov., pripél; nam. pripét in pripèt (ẹ́ ȅ) 1. pritrditi, namestiti z iglo, zaponko: pripeti komu nagelj, šopek; pripeti nakit; pripeti z bucikami vzorec na tkanino; pripeti si uhane / pripeti lase z lasno sponko // pritrditi, namestiti s kako pripravo sploh: pripeti vola k vozu; pripeti psa na verigo; pripeti se z varnostnim pasom / pripeti jadralno letalo z vrvjo k motornemu letalu; pripeti si meč / ptička je pripela gnezdo v rogovilo; pren. zemlja ga je pripela nase 2. ne dokončno, le nekoliko pritrditi: rob krila je samo pripela; pripeti desko z nekaj žeblji pripét -a -o: na klobuku ima pripete tri značke; čutila se je kakor pripeta na to zemljo ♪

   34.279 34.304 34.329 34.354 34.379 34.404 34.429 34.454 34.479 34.504  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA