Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (34.354-34.378)


  1.      priméroma  prisl. (ẹ̑) 1. razmeroma: za upokojitev je primeroma mlad 2. knjiž., redko na primer: če bi vsi tako delali kot primeroma on, bi zelo malo naredili ∙ knjiž., redko navesti kaj le primeroma le za primer ♪
  2.      primés  -í in -i ž (ẹ̑) 1. snov, ki nastopa navadno v manjši količini pomešana z glavno snovjo: izločiti, odstraniti primes; ločiti od rude primesi; strupene, škodljive primesi ♦ petr. rudninske primesi rudnine, ki nastopajo v kamninah le v majhnih količinah 2. ekspr., s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: v njegovem pisanju so opazne čustvene, narečne primesi / smeh s primesjo grenkobe; reči kaj s primesjo ironije nekoliko ironično ♪
  3.      primešávanje  -a s (ȃ) glagolnik od primešavati: koristno je primešavanje določenih snovi ♪
  4.      primešávati  -am nedov. (ȃ) mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem // dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži ♪
  5.      primezéti  -ím [mǝz in mez] dov., tudi primezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhni količini priteči: iz rane mu je primezelo nekaj kapljic krvi / skozi steno je primezela vlaga; pren. v dušo mu je primezela samota ♪
  6.      prímež  -a m (ȋ) orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi: držati, prijeti s primežem; čeljusti primeža; držati, stiskati kot s primežem / ročni primež ∙ knjiž., ekspr. izpulil mu je glavo iz primeža potnih dlani iz močnega prijema, objema; knjiž. imeti koga v primežu v precepu ♦ teh. cevni primež s čeljustma, prilagojenima cevi; kovaški primež s čeljustma, ki se premikata v rahlem loku; paralelni ali vzporedni primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno ♪
  7.      primík  -a m (ȋ) glagolnik od primakniti: primik roke / primik k tradiciji ♪
  8.      primikálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki primika del okončine: primikalka nadlakta, palca; primikalke in odmikalke ♪
  9.      primíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) spravljati v večjo bližino česa, zraven česa: primikati stole k mizi; med govorom se glasilki primikata in odmikata / svojo roko je primikal k njeni primíkati se redko bližati se: neznanec se je primikal hiši / primika se večer ♪
  10.      primitívec  -vca m (ȋ) 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev ♪
  11.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  12.      primitivizácija  -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi ♪
  13.      primitivízem  -zma m (ȋ) slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost ♪
  14.      primitivizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo ♪
  15.      primitívka  -e ž (ȋ) slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko ♪
  16.      primitívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost ♪
  17.      primočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) nar. narediti kaj mokro, navadno z vodo: spomladi je dež obilno primočil / brezoseb. dobro bi bilo, če bi ajdi malo primočilo ♪
  18.      primòjdúnaj  in primojdúnaj medm. (ȍ-ū; ū) pog. izraža podkrepitev trditve: primojdunaj, vino ni slabo ♪
  19.      primojdúšanje  -a s (ū) glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje ♪
  20.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil ♪
  21.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  22.      prímopredája  -e ž (ȋ-ȃ) adm. izročitev in prevzem blaga, poslov: primopredaja ladje; zapisnik o primopredaji ♪
  23.      primórati  -am dov. (ọ̑) prisiliti: primorali so ga oditi; primorali so ga, da jim je pomagal; z grožnjami so ga primorali k molku / razmere so ga primorale, da je sprejel tudi najslabše delo primóran -a -o: v to dejanje je bil primoran ∙ življenje, kakršno sem bil primoran živeti sem moral ♪
  24.      prímož  -a m (ȋ) primež: držati s primožem; čeljusti primoža; groza ji je kot s primožem stiskala srce / cevni primož ♪
  25.      primožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od primožiti: primožitev na možev dom / primožitev posestva ♪

   34.229 34.254 34.279 34.304 34.329 34.354 34.379 34.404 34.429 34.454  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA