Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (33.854-33.878)



  1.      prezanimív  -a -o prid. ( í) ekspr. zelo zanimiv, privlačen: to je prezanimiva knjiga, slika prezanimívo prisl.: prezanimivo pripovedovati
  2.      prezaposlênost  tudi prezapôslenost -i ž (é; ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla
  3.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša
  4.      prezasésti  -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen
  5.      prezaslúžen  -žna -o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud
  6.      prezaspán  -a -o prid. (á) preveč zaspan: bil je prezaspan, da bi bil lahko premišljal o tem
  7.      prézati se  -am se nedov. (ẹ̄) agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo
  8.      prézbiter  -ja m (ẹ̄) v katoliški in pravoslavni cerkvi duhovnik: postati prezbiter; diakon, prezbiter in škof
  9.      prezbitêrij  -a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij
  10.      prezbiterijánec  -nca m () rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki ne priznava oblasti škofov: bil je strog prezbiterijanec
  11.      prezdràv  -áva -o prid. ( ā) preveč zdrav: otrok je prezdrav, da bi lahko ves čas mirno sedel
  12.      prezéba  -e ž (ẹ̄) star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe ∙ star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti
  13.      prezébanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prezebati: stradanje in prezebanje / njegov revmatizem je posledica nekdanjih prezebanj
  14.      prezébati  -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili
  15.      prezébsti  -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble ● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke
  16.      prezelèn  -êna -o prid. ( é) preveč zelen: prezelena barva sten / ekspr. prezelen si še premlad, premalo izkušen
  17.      prezentácija  -e ž (á) glagolnik od prezentirati: uspešna prezentacija vzgojnih pripomočkov / prezentacija gradiva v knjigi / prezentacija kulturnih spomenikov
  18.      prezénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni ● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna
  19.      prezentírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini
  20.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
  21.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima
  22.      prezgódnica  -e ž (ọ̑) vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti
  23.      prezgódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata
  24.      prezgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč zgovoren: zdela se mu je prezgovorna 2. ekspr. zelo očiten, jasen, prepričljiv: to je prezgovoren dokaz, da se motiš prezgovórno prisl.: ti zgledi to prezgovorno dokazujejo
  25.      prezíbati  tudi prezibáti -ljem in -am, in prezíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) ekspr. v zibanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prezibala in prepestovala tega otroka / vse njihove otroke je prezibala

   33.729 33.754 33.779 33.804 33.829 33.854 33.879 33.904 33.929 33.954  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA